Trajnostnost je za podjetja obveza in priložnost
Podjetja, ki so prešla od izdelave komponent v ponudbo storitev in digitalizacijo, so zmagovalna tudi v pandemiji.
Odpri galerijo
Kako trajnostna so podjetja do okolja in družbe? FOTO: Brane Piano
Ekonomska fakulteta je med srednjimi in velikimi podjetji opravila anketo, z rezultati pa bi radi naredili trajnostni indeks slovenskih podjetij, zato bodo z anketami nadaljevali, je povedala Vesna Žabkar. Glavni namen pa je spodbuditi podjetja, da tako okoljsko kot družbeno trajnost umestijo med ključne usmeritve za prihodnost.
Izvedli so dve ločeni raziskavi, okoljski in družbeni del posebej, ker podjetja večinoma nimajo upravljanja obeh področij združenih v enem človeku. Vprašalnike so poslali 1478 podjetjem, na okoljski vprašalnik jih je odgovorilo 242, na družbenega pa 220. Na ekonomski fakulteti se zavedajo, da so verjetno odgovarjala podjetja, ki imajo področji bolje pokriti, zato rezultati niso najbolj reprezentativni.
Tomaž Čater je povedal, da so velika podjetja korak pred srednjimi podjetji, da pa je slabo, da je odgovorni za okolje ali družbo član ožjega vodstva podjetja le v 40 odstotkih podjetij. Prakse z odpadki so sicer najboljše, zeleni procesi in izdelki pa najmanj. Pri okolju so raziskovalce zanimali raba obnovljivih in neobnovljivih virov energije, odpadki, emisije, zeleni procesi, zeleni izdelki in storitve ekosistema.
Pri družbi so raziskovalci preverjali zunanjo trajnostnost podjetij, kot je ustvarjanje delovnih mest, skrb za javno zdravje in okolje, podpiranje športa in kulture, dobrodelnost in tudi poštene poslovne prakse. Notranja trajnostnost pa se dotika usposabljanja zaposlenih, zdravje in varnost, ustrezno plačilo, etično ravnanje in podobno.
Najbolj trajnostno se obnašajo velika predelovalna podjetja, ki obstajajo že več kot 30 let in poslujejo tudi v tujini, je razkrila Vesna Žabkar. »Svet ne gre po začrtani poti, ker ni bilo ogromnega preskoka. Pandemija covida-19 je streznitev. Evropa se je odločila, da gre v prenovo stavb, ki porabijo polovico vse energije. S covidom vzporedno poteka tudi zeleni prehod. Kitajska sledi, do 2050 bo ogljično nevtralna,« je opozoril Miha Bobič iz Danfoss Trate.
Dodal je, da bo to leto zanje poslovno najbolj uspešno doslej. Odločili so se namreč, da bodo prenehali prodajati zgolj komponente, začeli so bistveno več vlagati v inovativnost, digitalizirali so se in usmerili v ponudbo rešitev, kar jim prinaša več priložnosti, njihove rešitve so našle pot tudi v evropsko zakonodajo. Bobič je prepričan, da je daljinsko ogrevanje rešitev za podnebne spremembe. Nemčija bo v to vložila 33 milijard evrov, po podobni poti gre tudi Francija. Slovenija je katalizator za države nekdanje Jugoslavije, pri nas je priložnost v biomasi in sončnih elektrarnah.
Za Krko je trajnostni razvoj ključna usmeritev, saj menijo, da so uspešni, ko njihov razvoj pozitivno vpliva na okolje in družbo, je povedal David Bratož, član uprave Krke. Dejal je, da Krka proda 85 odstotkov zdravil na recept, teh pa ne more promovirati v javnosti. »Trudimo se biti generik s čim bolj uveljavljeno znamko,« pravi Bratož in dodaja, da imajo že 20 let okoljski standard, v tovarnah pa vrsto inovacij.
Tanja Subotič Levanič iz Pivovarne Laško Union je dejala, da so zaposleni njihovi prvi ambasadorji in tudi prvi potrošniki. V 200 letih je bilo veliko prehodov, ta pa mora biti strukturiran. Opozorila je, da nove generacije, ki so najhitreje rastoči segment potrošnikov, verjamejo, da morajo imeti poslovne znamke tudi prave vrednote. »Ni vprašanje, ali iti v trajnostni razvoj ali ne, vprašanje je le, kako. Prizadevanja se ne končajo, zato je trajnostni razvoj treba vključiti v strategije,« pravi Levaničeva. Heineken je sprejel cilj, da bo za proizvodnjo piva do 2030 uporabljal 70 odstotkov obnovljivih virov energije.
»Bančništvo bo v prihodnjih letih zelo povezano s trajnostjo,« je povedala koordinatorica za trajnost v NLB Alenka Recelj Mercina. Opozorila je, da banke pri odobravanju posojil ne bodo več preverile le finančnih podatkov, temveč tudi, ali projekt ugodno vpliva na okolje in družbo. »Trajnost je smer, ki jo želi družba v vseh porah. Podobno je z ogljično nevtralnostjo, EBRD in Svetovna banka sta zelo ambiciozni, kar je pandemija še okrepila,« še pravi Alenka Recelj.
Izvedli so dve ločeni raziskavi, okoljski in družbeni del posebej, ker podjetja večinoma nimajo upravljanja obeh področij združenih v enem človeku. Vprašalnike so poslali 1478 podjetjem, na okoljski vprašalnik jih je odgovorilo 242, na družbenega pa 220. Na ekonomski fakulteti se zavedajo, da so verjetno odgovarjala podjetja, ki imajo področji bolje pokriti, zato rezultati niso najbolj reprezentativni.
Tomaž Čater je povedal, da so velika podjetja korak pred srednjimi podjetji, da pa je slabo, da je odgovorni za okolje ali družbo član ožjega vodstva podjetja le v 40 odstotkih podjetij. Prakse z odpadki so sicer najboljše, zeleni procesi in izdelki pa najmanj. Pri okolju so raziskovalce zanimali raba obnovljivih in neobnovljivih virov energije, odpadki, emisije, zeleni procesi, zeleni izdelki in storitve ekosistema.
Daljinsko ogrevanje naj bi bilo odgovor na podnebne spremembe, a ne na premog. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pri družbi so raziskovalci preverjali zunanjo trajnostnost podjetij, kot je ustvarjanje delovnih mest, skrb za javno zdravje in okolje, podpiranje športa in kulture, dobrodelnost in tudi poštene poslovne prakse. Notranja trajnostnost pa se dotika usposabljanja zaposlenih, zdravje in varnost, ustrezno plačilo, etično ravnanje in podobno.
Najboljše leto
Najbolj trajnostno se obnašajo velika predelovalna podjetja, ki obstajajo že več kot 30 let in poslujejo tudi v tujini, je razkrila Vesna Žabkar. »Svet ne gre po začrtani poti, ker ni bilo ogromnega preskoka. Pandemija covida-19 je streznitev. Evropa se je odločila, da gre v prenovo stavb, ki porabijo polovico vse energije. S covidom vzporedno poteka tudi zeleni prehod. Kitajska sledi, do 2050 bo ogljično nevtralna,« je opozoril Miha Bobič iz Danfoss Trate.
Dodal je, da bo to leto zanje poslovno najbolj uspešno doslej. Odločili so se namreč, da bodo prenehali prodajati zgolj komponente, začeli so bistveno več vlagati v inovativnost, digitalizirali so se in usmerili v ponudbo rešitev, kar jim prinaša več priložnosti, njihove rešitve so našle pot tudi v evropsko zakonodajo. Bobič je prepričan, da je daljinsko ogrevanje rešitev za podnebne spremembe. Nemčija bo v to vložila 33 milijard evrov, po podobni poti gre tudi Francija. Slovenija je katalizator za države nekdanje Jugoslavije, pri nas je priložnost v biomasi in sončnih elektrarnah.
Ključna usmeritev
Za Krko je trajnostni razvoj ključna usmeritev, saj menijo, da so uspešni, ko njihov razvoj pozitivno vpliva na okolje in družbo, je povedal David Bratož, član uprave Krke. Dejal je, da Krka proda 85 odstotkov zdravil na recept, teh pa ne more promovirati v javnosti. »Trudimo se biti generik s čim bolj uveljavljeno znamko,« pravi Bratož in dodaja, da imajo že 20 let okoljski standard, v tovarnah pa vrsto inovacij.
Danfoss Trata je prešel s prodaje delov na ponudbo rešitev.
FOTO: Danfoss Trata
FOTO: Danfoss Trata
Tanja Subotič Levanič iz Pivovarne Laško Union je dejala, da so zaposleni njihovi prvi ambasadorji in tudi prvi potrošniki. V 200 letih je bilo veliko prehodov, ta pa mora biti strukturiran. Opozorila je, da nove generacije, ki so najhitreje rastoči segment potrošnikov, verjamejo, da morajo imeti poslovne znamke tudi prave vrednote. »Ni vprašanje, ali iti v trajnostni razvoj ali ne, vprašanje je le, kako. Prizadevanja se ne končajo, zato je trajnostni razvoj treba vključiti v strategije,« pravi Levaničeva. Heineken je sprejel cilj, da bo za proizvodnjo piva do 2030 uporabljal 70 odstotkov obnovljivih virov energije.
Tudi denar bo
»Bančništvo bo v prihodnjih letih zelo povezano s trajnostjo,« je povedala koordinatorica za trajnost v NLB Alenka Recelj Mercina. Opozorila je, da banke pri odobravanju posojil ne bodo več preverile le finančnih podatkov, temveč tudi, ali projekt ugodno vpliva na okolje in družbo. »Trajnost je smer, ki jo želi družba v vseh porah. Podobno je z ogljično nevtralnostjo, EBRD in Svetovna banka sta zelo ambiciozni, kar je pandemija še okrepila,« še pravi Alenka Recelj.
