Umar zvišal napoved rasti v 2021 na 4,6 odstotka

Okrevanje naj bi se ob boljši epidemiološki situaciji in precepljenosti začelo v drugem četrtletju in pospešilo v drugi polovici leta, predvideva napoved.
Fotografija: Ključno je, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice epidemije na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni, meni direktorica Umarja Maja Bednaš. FOTO: Jure Eržen/Delo 
Odpri galerijo
Ključno je, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice epidemije na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni, meni direktorica Umarja Maja Bednaš. FOTO: Jure Eržen/Delo 

Po lanskem 5,5-odstotnem gospodarskem padcu je Umar napoved za letos zvišal s 4,3 na 4,6 odstotka, kaže najnovejša pomladanska napoved gospodarskih gibanj, s katero se je seznanila vlada. Okrevanje naj bi se - ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma večje precepljenosti prebivalstva - začelo v drugem četrtletju in se v drugi polovici leta pospešilo. Tako predvidevajo v Umarju tudi na podlagi osrednjih napovedi za glavne partnerice.

Gospodarski zagon se bo po predvidevanjih Umarja nadaljeval tudi v prihodnjih dveh letih, največje tveganje za uresničitev teh napovedi je še naprej povezano z epidemiološkimi razmerami v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah. Prihodnje leto naj bi bila rast BDP podobna letošnji (4,4 odstotka), leta 2023 pa naj bi se umirila pri 3,3 odstotka. 

Napoved Umarja za letošnje leto je sicer med višjimi; Banka Slovenije je denimo za letos predvidela 3,1-odstotno rast BDP, Mednarodni denarni sklad pa je prejšnji teden napovedal njegovo povečanje za 3,7 odstotka.


Gospodarski odboj različen po dejavnostih


Gospodarski odboj okrevanje bo sicer različno hiter po posameznih dejavnostih. Pozitivna gibanja v menjalnem sektorju se nadaljujejo tudi v prvih mesecih letos, ob izboljšanih gospodarskih obetih v mednarodnem okolju je letos pričakovati nadaljnjo rast izvoza in uvoza, zlasti blaga, in postopoma tudi večine storitev. Tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter z njimi povezane storitve bodo letos rasle in večinoma že dosegle predkrizno raven iz leta 2019. Pričakovati je tudi močno okrepljene infrastrukturne investicije in rast stanovanjskih naložb. Na drugi strani pa bodo storitve, ki jih je epidemija bolj prizadela, letos šele začele okrevati in bi svojo predkrizno raven večinoma lahko dosegle do leta 2023, ocenjujejo v Umarju.

»Ob hitrejšem trajnem izboljšanju epidemioloških razmer in s hitro široko dostopnostjo cepiva ali zdravil pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti. Ključna bo tudi hitrost in učinkovitost črpanja sredstev iz novega večletnega finančnega okvira in finančnega paketa za odpornost in okrevanje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah ter ciljna usmerjenost teh virov v reševanje glavnih razvojnih izzivov,« izpostavlja direktorica Umarja Maja Bednaš.

Ob umirjanju epidemiološke situacije računajo na krepitev zasebne potrošnje. Poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev, ki pa bo predvidoma še precej presegala raven iz leta 2019. Na trošenje gospodinjstev bo pozitivno vplivalo tudi predvideno unovčevanje turističnih bonov.

Kar zadeva zaposlenost, naj bi ob umirjanju epidemioloških razmer postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem bo ključno, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice epidemije na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni, meni Maja Bednaš


Največja tveganja povezana z epidemijo


Največja tveganja za stabilno okrevanje so po oceni Umarja dolgotrajne zaostrene epidemiološke razmere, morebitni strožji omejitveni ukrepi ob novih valovih okužb, ki bi bili pposledica novih in bolj nalezljivih mutacij koronavirusa in/ali počasnejšega cepljenja, ter ponovna večja zaprtja gospodarstev. V tem primeru bi bile prizadete predvsem storitvene dejavnosti, v primeru obsežnejšega zaprtja dejavnosti pa bi posledice občutila tudi industrija. Umar še opozarja, da bi tudi tudi prehitro umikanje ukrepov za blaženje posledic epidemije ob zaostreni gospodarski situaciji lahko privedlo do povečanja brezposelnosti, stečajev in težav večjega števila gospodarskih subjektov pri opravljanju njihove dejavnosti.

Ob predpostavki, da se bodo omejitveni ukrepi ob večji precepljenosti prebivalstva in s tem boljšim obvladovanjem epidemije še bolj sprostili v drugi polovici leta, pa se bo gospodarsko okrevanje do konca leta pospešilo. Ob tem pa  bo še naprej bo ključna podpora ukrepov fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU, skupaj z ukrepi denarne politike ECB, izpostavljajo v Umarju.

Preberite še:

Komentarji: