V krizi sprejeti ukrepi trajno spodkopavajo javne finance

Fiskalni svet opozarja, da je vzdržnost pokojninske in zdravstvene blagajne ogrožena že na kratek rok, dodaten izziv sta še dvig plač in dohodninska reforma.
Fotografija: Fiskalni svet (od leve proti desni Tomaž Perše, Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da se uresničujejo tveganja, na katera so opozarjali. FOTO: Jože Suhadolnik /Delo
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve proti desni Tomaž Perše, Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da se uresničujejo tveganja, na katera so opozarjali. FOTO: Jože Suhadolnik /Delo

Zdajšnja visoka gospodarska konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V krizi sprejeti diskrecijski ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo, bodo namreč v prihodnje stanje javnih financ slabšali za 2,2 odstotka BDP na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 milijarde evrov, ugotavlja fiskalni svet. 

Po mnenju sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, »to pomeni realizacijo tveganj, na katera je fiskalni svet nazadnje opozarjal ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni. Ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov pa spodkopava tudi srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ.«

Za vzdržnost javnih financ predstavljajo dodatna tveganja morebitne dodatne zahteve po dvigu plač v javnem sektorju zaradi sprejetih parcialnih dogovorov in predlagana dohodninska reforma, ki bi lahko v primeru realizacije omenjeni strukturni učinek tudi več kot podvojili.

Po mnenju fiskalnega sveta je vzdržnost financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne ogrožena že na kratek rok zaradi sprejetih in morebitnih dodatnih ukrepov, ki bi vodili v dvig porabe ob odsotnosti reform. 

Slovenija sicer sodi v prvo polovico držav z največjim povečanjem dolga sektorja država od konca leta 2019, omenjeni dolg pa je konec septembra lani znašal 79,6 odstotka BDP. 

Novih 300 milijonov evrov dolga, odkup obveznic

Naša država se je včeraj dodatno zadolžila za 300 milijonov evrov. Iz podatkov portala ljubljanske borze izhaja, da so se namreč za toliko skupno povečale izdaje državnih obveznic RS74, RS76, RS77 in RS88. Po drugi strani pa je ministrstvo za finance včeraj objavilo ponudbo za odkup državnih obveznic, izdanih v evrih in ameriških dolarjih, ki bodo sicer zapadle v letih 2023 in 2024, pri tem pa je vsaj za dolarske obveznice značilna tudi visoka (5,85- oziroma 5,25-odstotna) obrestna mera.

Državni proračun je januarja na mesečni ravni zabeležil 99,6 milijona evrov presežka, ugotavlja ministrstvo za finance. Prihodki so bili s približno 1,19 milijarde evrov za tretjino višji kot januarja lani, odhodki pa so dosegli malo manj kot 1,09 milijarde evrov in so bili za 17,8 odstotka nižji od januarja lani.

Preberite še:

Komentarji: