V projektu NEDO nastajajo rešitve za ves svet
Pospešek drugi fazi projekta NEDO in gradnji drugega tira je priložnost za gospodarstvo.
Odpri galerijo
Katsuya Nagano (Hitachi), Aleksander Mervar (Eles), Miro Cerar, Takaši Omote (NEDO) in Keiji Fukuda (veleposlanik Japonske).
Ljubljana – Projekt pametnih omrežij in skupnosti NEDO bo s povezovanjem japonskega in slovenskega znanja osnova za prodor na tuje trge in posodobitev slovenskega omrežja. Brez tega ne bomo mogli izpolniti cilja za četrtinski delež obnovljivih virov energije do 2025.
Projekt NEDO je mednarodni projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti v sodelovanju med japonsko agencijo za razvoj novih tehnologij NEDO, njenim pooblaščenim izvajalcem Hitachijem in slovenskim operaterjem prenosnega omrežja Elesom, vreden 35 milijonov evrov. Na slovenski strani je v projekt vključenih več kot 30 družb, saj povezuje operaterje prenosnega in distribucijskega omrežja, lokalne skupnosti, odjemalce, ponudnike rešitev in raziskovalne organizacije. NEDO prispeva sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, ELES pa z 15,5 milijona evrov financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij.
Prva faza projekta, ki v nasprotju s podobnimi po svetu ni omejen le na ožje skupnosti, se je začela novembra 2016. Na omrežjih Elektra Celje, Elektra Maribor in Elesa so namestili 145 različnih naprav za spremljanje in vodenje omrežja, med njimi prve tri regulacijske transformatorje slovenskega proizvajalca Kolektor Etra. Vse naprave so povezane s centri vodenja z rešitvami podjetja Stelkom, Elesovega hčerinskega podjetja.
Pri razvoju naprednih funkcionalnosti kot so regulacija napetosti, lokalizacija in izolacija okvar, obratovanje v zaprti zanki ter kratkoročna napoved odjema so sodelovali japonski in slovenski strokovnjaki. V obstoječe omrežje bo zato mogoče vključiti večje število razpršenih virov energije, kot sta sonce in veter. Demonstracijsko obratovanje se začne julija. V projekt so vključili tudi 830 gospodinjstev na območju Ptuja, s katerimi v sodelovanju z Elektro Maribor preizkušajo odzive odjemalcev na dinamične tarifne sisteme. Prvi rezultati kažejo, da odjemalci v izbranih urah v povprečju znižajo svoj odjem za 30 odstotkov, v zameno pa nekaj prihranijo pri računih za elektriko.
Nadaljevanje v Idriji in Ljubljani
Prva faza projekta NEDO se bo končala konec prihodnjega leta. Že letos pa načrtujejo začetek druge faze, v kateri se bodo osredotočili na pametne skupnosti z uvedbo baterijskih hranilnikov energije in področnih sistemov upravljanja z energijo. Izvedbo druge faze načrtujejo v Idriji in Ljubljani.
»Projekt nas pelje med najvišje razvite države, povezovanje med japonskimi in slovenskimi proizvajalci opreme pa je izjemna priložnost za slovenska podjetja,« je dejal Miro Cerar, predstavljen kot predsednik vlade, in dodal, da si v vladi prizadevajo za zmanjšanje energetske odvisnosti. Dosego 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do 2025 omogoča tudi lansko dokončanje hidroelektrarne Brežice in letošnji začetek gradnje HE Mokrice. »Taki projekti so v času gospodarske rasti zelo pomembni,« je dejal Cerar in dodal, da v projektu NEDO vidi začetek dolgoročnega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko, kar se je pokazalo tudi v nekaj japonskih naložbah pri nas.
Izvršni direktor NEDO Takaši Omote je povedal, da NEDO v 12 državah izvaja 19 projektov, v Sloveniji pa iščejo odgovore na izzive vsega sveta. Omote upa, da se bo tehnologija širila po vsej Sloveniji, želi pa si tudi, da bi postala idealen vzor za druge države.
Eles se je v projekt vključil pred tremi leti na predlog ministrstva za infrastrukturo. »Odločitev ni bila lahka, tako zaradi vložka Elesa kot zaradi odgovornosti, še bolj do Slovenije kot do Hitachija,« je dejal direktor Elesa Aleksander Mervar in opozoril, da je projekt NEDO najinteligentnejši in najboljši projekt pametnih omrežij v Sloveniji ter projekt dveh držav, ne dveh družb. Politiko je pozval, naj prepozna priložnosti za slovensko gospodarstvo, ki jih prinaša tako projekt drugega tira kot druga faza projekta NEDO.
Projekt NEDO je mednarodni projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti v sodelovanju med japonsko agencijo za razvoj novih tehnologij NEDO, njenim pooblaščenim izvajalcem Hitachijem in slovenskim operaterjem prenosnega omrežja Elesom, vreden 35 milijonov evrov. Na slovenski strani je v projekt vključenih več kot 30 družb, saj povezuje operaterje prenosnega in distribucijskega omrežja, lokalne skupnosti, odjemalce, ponudnike rešitev in raziskovalne organizacije. NEDO prispeva sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, ELES pa z 15,5 milijona evrov financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij.
Prva faza projekta, ki v nasprotju s podobnimi po svetu ni omejen le na ožje skupnosti, se je začela novembra 2016. Na omrežjih Elektra Celje, Elektra Maribor in Elesa so namestili 145 različnih naprav za spremljanje in vodenje omrežja, med njimi prve tri regulacijske transformatorje slovenskega proizvajalca Kolektor Etra. Vse naprave so povezane s centri vodenja z rešitvami podjetja Stelkom, Elesovega hčerinskega podjetja.
Pri razvoju naprednih funkcionalnosti kot so regulacija napetosti, lokalizacija in izolacija okvar, obratovanje v zaprti zanki ter kratkoročna napoved odjema so sodelovali japonski in slovenski strokovnjaki. V obstoječe omrežje bo zato mogoče vključiti večje število razpršenih virov energije, kot sta sonce in veter. Demonstracijsko obratovanje se začne julija. V projekt so vključili tudi 830 gospodinjstev na območju Ptuja, s katerimi v sodelovanju z Elektro Maribor preizkušajo odzive odjemalcev na dinamične tarifne sisteme. Prvi rezultati kažejo, da odjemalci v izbranih urah v povprečju znižajo svoj odjem za 30 odstotkov, v zameno pa nekaj prihranijo pri računih za elektriko.
Nadaljevanje v Idriji in Ljubljani
Prva faza projekta NEDO se bo končala konec prihodnjega leta. Že letos pa načrtujejo začetek druge faze, v kateri se bodo osredotočili na pametne skupnosti z uvedbo baterijskih hranilnikov energije in področnih sistemov upravljanja z energijo. Izvedbo druge faze načrtujejo v Idriji in Ljubljani.
»Projekt nas pelje med najvišje razvite države, povezovanje med japonskimi in slovenskimi proizvajalci opreme pa je izjemna priložnost za slovenska podjetja,« je dejal Miro Cerar, predstavljen kot predsednik vlade, in dodal, da si v vladi prizadevajo za zmanjšanje energetske odvisnosti. Dosego 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije do 2025 omogoča tudi lansko dokončanje hidroelektrarne Brežice in letošnji začetek gradnje HE Mokrice. »Taki projekti so v času gospodarske rasti zelo pomembni,« je dejal Cerar in dodal, da v projektu NEDO vidi začetek dolgoročnega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko, kar se je pokazalo tudi v nekaj japonskih naložbah pri nas.
Izvršni direktor NEDO Takaši Omote je povedal, da NEDO v 12 državah izvaja 19 projektov, v Sloveniji pa iščejo odgovore na izzive vsega sveta. Omote upa, da se bo tehnologija širila po vsej Sloveniji, želi pa si tudi, da bi postala idealen vzor za druge države.
Eles se je v projekt vključil pred tremi leti na predlog ministrstva za infrastrukturo. »Odločitev ni bila lahka, tako zaradi vložka Elesa kot zaradi odgovornosti, še bolj do Slovenije kot do Hitachija,« je dejal direktor Elesa Aleksander Mervar in opozoril, da je projekt NEDO najinteligentnejši in najboljši projekt pametnih omrežij v Sloveniji ter projekt dveh držav, ne dveh družb. Politiko je pozval, naj prepozna priložnosti za slovensko gospodarstvo, ki jih prinaša tako projekt drugega tira kot druga faza projekta NEDO.
