
Neomejen dostop | že od 14,99€
Po 16 letih delovanja, tudi na vodstvenih položajih v velikih farmacevtskih koncernih v Veliki Britaniji in na Danskem, se je Boštjan Čeh, magister farmacije s končanim študijem MBA na London Business School, z družino preselil v Slovenijo. »Tu sta danes biotehnologija in farmacija v velikem vzponu. Vidim priložnost, da tudi sam prispevam k razvoju potenciala Slovenije kot ene vodilnih na področju biotehnologije v Evropi in globalno,« je povedal, zakaj se odločil za vrnitev domov in ne na Portugalsko, od koder prihaja njegova žena.
Dodano vrednost vidi v tem, da je pridobil veliko mednarodnih izkušenj, preden je vstopil v družinsko podjetje Labena, ki ga je pred več kot 30 leti ustanovila mama Irena, zdaj pa ga vodi brat Borut. Podjetje je bilo leta 2018 med desetimi nominiranimi za naziv Delova podjetniška zvezda. »Verjamem in upam, da lahko veliko prispevam k razvoju in uspehu podjetja,« meni Boštjan Čeh, vodja razvoja poslovanja v podjetju.
Odgovoren sem za razvoj poslovanja v skupini Labena. Moj fokus je razvoj poslovanja celotne skupine Labena, predvsem pa tistega dela podjetja, ki se ukvarja z razvojem in raziskavami na področju biotehnologije in zdravil, s katerim pomagamo globalni biotehnološki in farmacevtski industriji, razvojnim inštitutom in kliničnim ustanovam po svetu. Posvečam se tudi širjenju inovacij in zadolžen sem za razvoj korporativnega pospeševalnika Labena Ventures, ki pod okriljem Labene skrbi za za zagonska podjetja.
Poleg tega sem predsednik zavoda Biotech Hills, dinamičnega poslovnega pospeševalnika na področju biotehnologije, ki smo ga lani ustanovili s partnerji in trenutno sem tudi član investicijskega sveta in upravnega odbora pri britansko-slovenski gospodarski zbornici.
Do nedavnega sem živel in delal v tujini. Moja prva zaposlitev je bila leta 2009 v GlaxoSmithKline, v Veliki Britaniji. Kratek čas sem delal tudi pri GlaxoSmithKline v Sloveniji, nato sem se preselil v København na Dansko, v družbo Novo Nordisk, kjer sem bil odgovoren za področje dostopnosti zdravil pacientom na globalni ravni. Nazadnje sem sprejel izziv pri japonskem farmacevtu Otsuka Pharmaceutical. Preselil sem se v London, kjer sem postavljal Otsukin oddelek za dostopnost in lansiranje njihovih zdravil za ledvične bolezni v Evropi.
Med pandemijo sem se vpisal in končal dvoletni študij MBA na London Business School in nato odprl podjetje, prek katerega sem svetoval farmacevtskim in drugim podjetjem. Soproga je Portugalka, tako da sva se odločala med Slovenijo in Portugalsko, vendar sva se nato sporazumno odločila za selitev v Slovenijo.
Vrnitev h koreninam in vstop v družinsko podjetje. Temu sem se pridružil šele pred kratkim, pred tem pa sem deloval kot zunanji svetovalec iz Londona. Predvsem sem pa videl priložnost, da v regiji začnemo novo zgodbo na področju biotehnologije.
Farmacevtsko in biotehnološko industrijo zelo dobro poznam, ker sem v tej branži že več kot šestnajst let. Kljub temu, da sem delal v tujini, sem regijo in Slovenijo vedno spremljal in opazoval, seveda tudi skozi medije, inovacije, investicije, razvoj in skozi komunikacijo s prijatelji in družino.
Vedno sem v regiji videl velik potencial za razvoj biotehnologije, predvsem v Sloveniji, ki uživa ugled tako globalno, zaradi svoje zgodovine, in industrije povezane z biotehnologijo in farmacijo, kot tudi zaradi vpetosti velikih igralcev, kot so Novartis, Sandoz z Lekom, Krka, bivša BIA Separations – danes pa Sartorius, Porton, in tudi prodorna mala in srednja podjetja kot so npr. Labena, Acies Bio, Jafral, LabCore, Niba Labs, Biosistemika in drugi. S konstantnimi investicijami na slovenskih tleh našega največjega globalnega farmacevta, podjetja Krke, z oddelitvijo Sandoza od Novartisa, in eno največjih kitajskih investicij podjetja Porton v vzhodni Evropi, so se že tako znatne investicije farmacevtske industrije v Sloveniji še bistveno povečale.
Prav tako se na tem področju nadaljujejo državne investicije, kot so na primer načrtovanje gradnje nove stavbe Fakultete za farmacijo v Ljubljani, Medicinske fakultete na Primorskem, stavbe Veterinarske Fakultete v Ljubljani, širitev Kemijskega Inštituta, Inštituta Jožef Stefan, investicije v izgradnjo Centra za tehnologije genske in celične terapije pa tudi postavitev novega študija za farmacijo v Mariboru in še bi lahko naštevali.
Če temu dodamo še dejstvo, da je Slovenija vodilna na svetu v številu doktoratov na prebivalca, ta skupna slika Slovenijo postavlja ob bok velikim in pomembnim državam na področju biotehnologije in farmacije.
Preden sem se preselil, sem začutil priložnost, da smo lahko uspešni na področju inovativnosti v biotehnoloških podjetjih. V Slovenijo sem prišel z namenom, da znotraj družinskega podjetja ustanovimo inovativni pospeševalnik za start-up podjetja iz držav srednje in vzhodne Evrope. V Labena Ventures aktivno pokrivamo več kot 100-milijonski trg v 17 državah in vsako leto objavimo razpis, na katerega se prijavi med 150 in 200 zagonskih podjetij, od katerih 35 najboljših sprejmemo v program.
Moj cilj je postaviti Slovenijo na področju biotehnologije ob bok najbolj inovativnih držav na svetu. Zato sem tudi prevzel pobudo in vodenje iniciative Biotech Hills. Mislim, da se temu cilju približujemo, vendar je treba na tem področju še ogromno postoriti. Predvsem je tu treba še veliko narediti na po zakonodajni plati, vzpostaviti delujoč ekosistem, v katerem bomo sodelujoči lahko bistveno bolje sodelovali, več vlagali v globalno prebojne inovacije.
Tako bi v Slovenijo privabljali dodatne investicije v visokotehnološko razvojno, raziskovalno in proizvodno infrastrukturo z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Predvsem je pomembno, da bomo lahko pridobili in zaposlovali visoko strokovno usposobljene kadre pod pogoji, ki so konkurenčni tistim, ki jih ponujajo druge evropske države.
Zaradi velikosti investicij omenjenih velikih igralcev ter investicij države ima Slovenija zdaj enkratno priložnost, da se globalno še bolje uveljavi kot država, ki je prepoznavna na področju biotehnologije in farmacije. Vse omenjene investicije ter prisotnost malih, srednje velikih in zagonskih podjetji podjetij sooblikujejo ekosistem, ki je nujen za delovanje in rast na področju biotehnologije in farmacije.
S tako delujočim ekosistemom se lahko postavi vodilne proizvodne, raziskovalno-razvojne in inovativne centre. Slovenija bi morala na čelu z zakonodajalcem in vsemi omenjenimi investicijami to priložnost izkoristiti, sicer bodo ta podjetja v naslednjih nekaj letih najverjetneje odšla drugam.
Velik izziv v Sloveniji je trenutno konkurenčnost zaposlovanja visoko usposobljenih kadrov v primerjavi z večino drugih evropskih držav tako glede administrativnih postopkov kot tudi davčnih pogojev. Da bi se Slovenci, ki se v tujini izobražujejo, tam delajo in razvijajo svojo karierno pot, vrnili v domovino, ne zadostuje le to, da je Slovenija prelepa, zelena in ima dobro geostrateško lego. Gre za visoko izobražene in usposobljene kadre, ki v tujini delajo na univerzah, inštitutih, v tehnoloških naprednih podjetjih. Biti morajo tudi finančno motivirani in pa imeti dobro podporno okolje, da bi se sami ali pa s svojimi družinami preselili v Slovenijo.
Ustvariti je treba privlačne in konkurenčne pogoje, da se bodo takšni kadri vračali in v Sloveniji tudi ostali. Sam sem se vrnil zaradi priložnosti, ki se mi je ponudila v družinskem podjetju, brez tega bi bil – s pogoji, ki jih nudi Slovenija – danes na Portugalskem ali pa nekje drugje v Evropi.
Predvsem to, da vidim jasne premike, napredek in zadovoljne sodelavce, saj to pomeni, da delamo in ustvarjamo dobro in kreativno okolje, v katerem se skupaj s sodelavci razvijamo in napredujemo. Zdi se mi ključno, da skupaj s sodelavci ustvarjamo stimulativno okolje, v katerem lahko nudimo priložnosti, da sodelavci lahko kreirajo tisto, kar jih motivira.
Na sploh si želim, da bi se stvari v Sloveniji premikale na bolje in da na globalnih trgih postanemo konkurenčnejši, predvsem na področju inovacij. Zelo pomembno se mi zdi, da inovacije lahko razvijamo doma, v Sloveniji, in jih od tu tudi tržimo globalno.
V zadnjih desetih letih se je Slovenija zelo spremenila, precej se je tudi odprla. Mislim, da je k temu veliko pripomogla tudi EU ter regijski centri multinacionalk oz. tujih podjetij v Sloveniji.
Vsakomur bi priporočil, da si pridobi kakšno daljšo izkušnjo z delom ali študijem in življenjem v tujini in primerja, kako stvari delujejo drugod in doma. Takšne izkušnje ti pomagajo gledati na stvari iz drugega zornega kota in kritično vrednotiti, kje so naše prednosti in kje so potrebne nujne izboljšave.
Moja družina je narodnostno mešana. Tudi zato se je moj pogled na stvari, na dogajanja v različnih kulturnih okoljih, izostril in je bolj odprt – in v tem vidim ogromno prednosti. Če živiš v tujini, si ustvariš socialno mrežo v kulturno različnih okoljih, kar je pri poslu zelo pomembno. Ko sem delal v podjetju z lastniki z Japonske, sem to zelo dobro občutil.
Če slovenska podjetja ali pa posamezniki želimo rasti in biti mednarodno dejavni, so izkušnje, ki jih dobimo v tujini, v današnjem globaliziranem svetu nujne. Hkrati pa moramo doma ustvariti okolje, kjer bodo visoko tehnološka podjetja vlagala in se razvijala v Sloveniji in kjer bomo znali motivirati in privabiti najboljše kadre, tako tuje, kot domače.
In ne nazadnje, z izkušnjo življenja v tujini, kjer si izpostavljen različnim kulturam, v okolju, ki ti ni domače in v katerem konkuriraš posameznikom iz celega sveta, se naučiš reči, za katere v Sloveniji nimaš priložnosti. Poviša se prag tolerance, bogati se tvoje kulturno obzorje, kritično razmišljanje in tudi strokovnost.
Že kot študent na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani sem se udejstvoval v mednarodnih organizacijah. V izvršnem odboru Evropskega združenja študentov farmacije (EPSA) sem bil odgovoren za mobilnost, vzpostavil sem nov program za izmenjavo študentov na mednarodni ravni, ki je posamezniku omogočil večmesečne plačane prakse v tujini. Naš cilj je bil študentom, ki to želijo, omogočiti delovno izkušnjo zunaj matične države.
Organiziral sem veliko izmenjav in tako sem pri študijski izmenjavi na Portugalskem spoznal soprogo, sam sem se pa kasneje tudi prijavil na enega od razpisov in bil po običajnem razgovoru za zaposlitev izbran in sprejet na prakso v GlaxoSmithKline v Londonu. Tako se je začela moja kariera.
V mednarodnih podjetjih, kjer sem delal, imajo razvite metode prepoznavanja in razvijanja talentov, zato sem razmeroma hitro napredoval in menjaval delovna mesta z različnimi stopnjami odgovornosti. Tako sem izostril tudi sposobnost hitrega prilagajanja, saj je vsako delovno mesto svojevrsten izziv, ki še posebej v tujini zahteva hitro prilagoditev.
Poleg tega je pomembno, da okrog sebe zgradiš tesno socialno mrežo, vzpostaviš pristen stik z ljudmi, da spoznajo tvoje kvalitete in verjamejo vate. Ni nujno, da razmišljajo podobno, lahko so precej drugačni od tebe, pomembno pa je, da si o tebi ustvarijo objektivno podobo.
To so moji mentorji, mnogi med njimi tudi življenjski sopotniki in dobri prijatelji, s katerimi sem še danes v stiku in, če potrebujem nasvet, jih lahko vedno pokličem.
Krog ljudi in podpornikov je ključen za uspeh v življenju, tako osebnem kot poslovnem.
Je prav tako ključna, kajti ni vsaka zgodba uspešna. Za marsikatero uspešno zgodbo se skrivajo resnični izzivi in padci in da jih prebrodiš, potrebuješ vztrajnost, izkušnje in krog ljudi, ki jim lahko zaupaš. Ljudi s katerimi se lahko pogovoriš o težavah, ti svetujejo, ko sam ne najdeš prave odločitve ali ti zadeve predstavijo iz drugih zornih kotov, kar ti ponovno vlije samozavest. To je lahko nekdo iz družinskega okolja, prijatelj, bivši sošolec, nekdanji sodelavec. Pomembno je, da lahko z njimi deliš tudi dobre in uspešne trenutke.
Uspeh mora biti nagrajen s pohvalami. To te v težkih trenutkih žene naprej, da verjameš, da uspeh bo in ko pride, vidiš, da se je vredno potruditi. To je ključno za grajenje samozavesti, ki jo potrebuješ skozi vse življenje. Ko pa si pred nekim izzivom in še nimaš potrebnih izkušenj, je ključno, da se z nekom pogovoriš. Samozavest je predvsem pomembna, da se spomniš začrtanih poti, cilja ali pa kako do cilja, ko je najtežje.
Vedno, ko imaš možnost primerjave, primerjaš, in vsako umeščanje v določeno okolje ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Zdi se, da smo Slovenci včasih preveč zagledani vase in pozabljamo, da smo del globalnega sveta. Z globalno digitalizacijo meje izginjajo, tudi v poslu. Če v svetu gledamo gospodarstvo, pretok kadrov, znanja in inovacij, spoznamo, da nam zatiskanje oči pred globalnimi spremembami ni v pomoč. Prav nasprotno, pomembno je, kako se pozicioniramo v primerjavi s tistimi zunaj naših meja, da poiščemo priložnosti, kjer smo od njih lahko boljši. Tako na osebni ravni, kot na ravni podjetij in na ravni celotne države, Slovenije.
Miselnost v Sloveniji se le počasi spreminja. Več in hitreje bi morali kot država delati na tem, da podjetja ostanejo v Sloveniji, da imajo tu svoje globalne ali regijske centre za razvoj, inoviranje, marketing, proizvodnjo, logistiko in menedžment. V zadnjih letih smo priča eroziji in preseljevanju podobnih centrov odločanja številnih mednarodnih podjetji v sosednje države (npr. na Hrvaško), ki so bolj agilne in hitreje prilagajajo zakonodajno in poslovno okolje globalnim spremembam in potrebam, da ostanejo mednarodno in globalno konkurenčne.
Dejstvo je, da je Slovenija ravno pravšnje velikosti in geografsko zelo dobro situirana, obdarjena je z naravnimi lepotami in v primerjavi z marsikatero bogatejšo državo v Evropi in svetu omogoča kakovostno življenje.
Več bo Slovencev, ki se bodo vrnili iz tujine, bolj bo pozitivna miselnost prispevala k večji konkurenčnosti. Tu vidim svojo vlogo in nalogo, da skozi pogovor ljudi ozaveščam in pomagam pri implementaciji sprememb.
Zavedati pa se moramo, da je vloga gospodarstva skupaj s politiko, da to blaginjo ohranja. Gospodarstvo v Sloveniji mora biti globalno konkurenčno, tudi pri privabljanju vrhunskih kadrov, da bomo lahko v Slovenijo privabljali investicije, sledili globalnim trendom, tu inovirali, ustvarjali visoko dodano vrednost, ki se bo državi in državljanom, tudi prek davkov, vračala nazaj v obliki bolj kakovostnih javnih storitev kot so zdravstvo, socialna varnost, šolstvo, pokojnine itn.
Sem. Predvsem sem hvaležen za priložnosti, ki so mi bile dane. Odkar sem odšel v tujino, sem imel v mislih to, da se bom morda vrnil domov. Pri tem moram poudariti, da je moj dom poleg Slovenije tudi Portugalska. Moja kariera je danes precej drugačna kot je bila na začetku – tako glede interesov kot tudi tistega, kar me osrečuje in izpopolnjuje.
Na začetku sem imel željo po rasti, uspeh sem meril po tem, kako sem napredoval v nekem globalnem podjetju. V službi v japonskem farmacevtskem podjetju pa sem ga začel meriti bolj z vidika tega, kako lahko kot vodja timov prispevam k čim bolj učinkovitemu timskemu sodelovanju in seveda rezultatom timskega dela. Bolj pomemben je postal skupni imenovalec vsestranskega zadovoljstva skozi vključenost in zavzetost kolegov, zdrava in konstruktivna kultura v podjetju in učinek, ki smo ga z našim delovanjem dosegli za paciente globalno.
Trenutno je moja potreba, da občutim svoj pozitiven vpliv na ljudi, ki se odraža na primer v različnih, tako poslovnih kot družabnih ekosistemih in da lahko prispevam k večjim globalnim spremembam.
Mislim, da je bilo v moji karieri ključno to, da je nisem začel v družinskem podjetju. Moje zmožnosti bi bile precej drugačne, kot so danes, kajti v okolju, kjer te nihče ne pozna in štejejo zgolj meritokratski kriteriji, pridobiš znanja in veščine, ki jih je sicer v lokalnem okolju težje pridobiti.
Verjamem, da lahko dosti bolj prispevam k uspehu družinskega podjetja in lokalnega okolja, kot bi sicer. Izzivi v majhnem ali srednje velikem podjetju so drugačni kot sem jih bil vajen v velikih sistemih, vendar lahko nanje bolj vplivam in rezultati dela so hitreje opazni. To je bil tudi razlog, da sem pri menjavi zaposlitev prehajal v vedno manjša podjetja.
Ob prepoznavnosti Labene ter naši rasti v tem okolju imam možnost imeti tudi večji vpliv na ekosistem. To, da se udejstvujem kot predsednik zavoda Biotech Hills in v še nekaterih drugih, častnih, neplačanih vlogah, nakazuje, da se moj vrednostni sistem spreminja in z njim tudi moja karierna pot. Zame je nagrada ustvarjati večje premike v sistemu, prispevati k izboljšavam za državo, za okolje, v katerem živimo.
Komentarji