Vsi kandidati niso primerni za vodenje in nadzor bank
BS in ECB lani in predlani v skupaj 110 postopkov za ugotavljanje primernosti članov uprav in nadzornikov, izdali 75 dovoljenj, 11 postopkov ustavili.
Odpri galerijo
Banka Slovenije je zasuta s prošnjami za dovoljenja bankirjem. Foto BlaŽ Samec/Delo
Ljubljana – Nekateri nekompetentni člani nadzornih svetov o banki, ki jo nadzorujejo, vedo le to, da imajo v njej odprt transakcijski račun, je bil v intervjuju za Delo leta 2007 kritičen tedaj novopečeni guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec in dodal, da BS ne more vplivati na zasedbo nadzornih svetov državnih bank. In kako je, ducat let kasneje in po hudi bančni krizi, zdaj poskrbljeno za imenovanje in nadzor upravljalnih organov bank?
V BS vsako leto - tudi v sodelovanju z evropsko denarno oblastjo - izpeljejo nekaj ducatov postopkov za ugotavljanje primernosti kandidatov za člane uprav in imenovanih nadzornikov bank: predlani jih je bilo 62, lani 48, v letošnjem prvem trimesečju pa 12. Dovoljenja BS seveda ne dobijo vsi: v 2017 so jih izdali 42, lani 33, 11 postopkov za pridobivanje dovoljenja pa so v prejšnjih dveh letih ustavili.
Z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) v letu 2014 si Evropska centralna banka (ECB) in BS delita pristojnosti tako pri nadzoru bančnega poslovanja kot tudi pri presoji primernosti članov upravljalnih organov v bankah.
ECB ima – sicer v sodelovanju z BS - na skrbi končne odločitve in izdaje dovoljenj za t. i. sistemsko pomembne banke, ki skupaj premorejo približno 75 odstotkov bilančne vsote slovenskega bančnega sistema - zdaj so to NLB, NKBM, Abanka, Unicredit banka Slovenija, SKB, Sberbank in Banka Sparkasse. BS pa je sama pristojna za presojo primernosti kandidatov v t. i. skupini manj pomembnih bank, v kateri so zdaj Gorenjska banka, DBS, Addiko bank, Delavska hranilnica, Hranilnica Lon, Primorska hranilnica in SID banka.
Pri presoji primernosti je še vedno časovna razlika med člani uprav in nadzornih svetov. Prvi gredo skozi presojo že pred nastopom funkcije, ki je brez licence sploh ne morejo nastopiti. Nekaj več časovnega zamika je pri nadzornikih. Ti so imenovani na skupščini banke, ocena njihove primernosti pa je v ECB oziroma BS opravljena naknadno, v roku štirih mesecev. Čeprav je bankam oziroma njihovim lastnikom naloženo, da sami opravijo tudi presojo primernosti kandidatov za nadzorne svete, nekateri kasneje ne pridejo skozi sito nadzornikov iz Frankfurta in Ljubljane.
Kot je neuradno slišati, nameravajo v naši centralni banki ob prihodnji noveli zakona o bančništvu sprožiti pobudo, da bi predhodno potrditev primernosti – tako kot velja za člane uprav – vpeljali tudi za bančne nadzornike. To bi bilo primerno in zaželeno tudi z vidika stabilnosti in predvidljivosti delovanja samih bank. Izpred nekaj let so znani primeri (recimo tedaj še državne NLB) ko so že imenovani člani nadzornih svetov bank odstopili kmalu po imenovanju, brez da bi dobili pozitivno oceno primernosti s strani ECB.
Sicer pa lahko v BS zdaj, če ugotovijo neustrezno ravnanje, izvedejo tudi ponovno oceno primernosti že delujočih članov nadzornih svetov ali uprav bank.
V BS vsako leto - tudi v sodelovanju z evropsko denarno oblastjo - izpeljejo nekaj ducatov postopkov za ugotavljanje primernosti kandidatov za člane uprav in imenovanih nadzornikov bank: predlani jih je bilo 62, lani 48, v letošnjem prvem trimesečju pa 12. Dovoljenja BS seveda ne dobijo vsi: v 2017 so jih izdali 42, lani 33, 11 postopkov za pridobivanje dovoljenja pa so v prejšnjih dveh letih ustavili.
Z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) v letu 2014 si Evropska centralna banka (ECB) in BS delita pristojnosti tako pri nadzoru bančnega poslovanja kot tudi pri presoji primernosti članov upravljalnih organov v bankah.
ECB ima – sicer v sodelovanju z BS - na skrbi končne odločitve in izdaje dovoljenj za t. i. sistemsko pomembne banke, ki skupaj premorejo približno 75 odstotkov bilančne vsote slovenskega bančnega sistema - zdaj so to NLB, NKBM, Abanka, Unicredit banka Slovenija, SKB, Sberbank in Banka Sparkasse. BS pa je sama pristojna za presojo primernosti kandidatov v t. i. skupini manj pomembnih bank, v kateri so zdaj Gorenjska banka, DBS, Addiko bank, Delavska hranilnica, Hranilnica Lon, Primorska hranilnica in SID banka.
Pri presoji primernosti je še vedno časovna razlika med člani uprav in nadzornih svetov. Prvi gredo skozi presojo že pred nastopom funkcije, ki je brez licence sploh ne morejo nastopiti. Nekaj več časovnega zamika je pri nadzornikih. Ti so imenovani na skupščini banke, ocena njihove primernosti pa je v ECB oziroma BS opravljena naknadno, v roku štirih mesecev. Čeprav je bankam oziroma njihovim lastnikom naloženo, da sami opravijo tudi presojo primernosti kandidatov za nadzorne svete, nekateri kasneje ne pridejo skozi sito nadzornikov iz Frankfurta in Ljubljane.
Kot je neuradno slišati, nameravajo v naši centralni banki ob prihodnji noveli zakona o bančništvu sprožiti pobudo, da bi predhodno potrditev primernosti – tako kot velja za člane uprav – vpeljali tudi za bančne nadzornike. To bi bilo primerno in zaželeno tudi z vidika stabilnosti in predvidljivosti delovanja samih bank. Izpred nekaj let so znani primeri (recimo tedaj še državne NLB) ko so že imenovani člani nadzornih svetov bank odstopili kmalu po imenovanju, brez da bi dobili pozitivno oceno primernosti s strani ECB.
Sicer pa lahko v BS zdaj, če ugotovijo neustrezno ravnanje, izvedejo tudi ponovno oceno primernosti že delujočih članov nadzornih svetov ali uprav bank.
