Velik uspeh režiserja, ki je v nemilosti domačih oblasti

Z zmagoslavjem preganjanega iranskega režiserja Džafarja Panahija, ki je z najnovejšim, zopet na skrivaj posnetim filmom Preprosta nesreča (Un simple accident), osvojil zlato palmo, se je sklenil 78. canski filmski festival. Da bo precej političen, sta napovedala že javno pismo 380 filmskih osebnosti proti genocidu v Gazi ter seznama prikazanih in nagrajenih filmov.

Panahijev povratek na prestižni festival na francoski rivieri je bil naravnost veličasten. Potem ko je zaradi prepovedi snemanja zadnjih petnajst let ustvarjal ilegalno, filmi pa so bili na razne festivale pretihotapljeni na izvirne načine, se je prvič po dvaindvajsetletni odsotnosti s canskega pojavil na njem. Še pred dvema letoma, bilo je februarja, so ga še drugič izpustili iz zapora, njegovo kariero pa zaradi kritičnosti, ki jo iranski režim razume kot nevarno propagando, zaznamujejo še hišni pripori in prepovedi potovanja.

Njihov edini zločin je poskus boljšega življenja

V političnem trilerju Preprosta nesreča, ki je navdušil tako kritike kot cansko žirijo, črpa iz izkušnje zapora – pripoveduje o soočenju petih običajnih Irancev z moškim, za katerega menijo, da jih je mučil v zaporu. Premierni projekciji 20. maja je sledil kar osemminutni aplavz, zlato palmo pa je Panahi prejel iz rok predsednice žirije Juliette Binoche in igralke Cate Blanchett. V zahvalnem govoru je nagovoril sorojake in kolege: »Irance v Iranu in po svetu bi rad prosil: pustimo vse težave ob strani. Najpomembnejše vprašanje je svoboda naše države. In naj si nihče ne drzne govoriti, kaj naj nosimo, kaj naj govorimo, kaj naj počnemo. Prav tako je kinematografija družba in nihče nam nima pravice govoriti, kaj naj rečemo ali naredimo.«

Drugo najpomembnejše festivalsko priznanje, grand prix, je prejel norveški režiser Joachim Trier za dramo Sentimentalna vrednost. Kot je povedal za Variety, gre za čustven in oseben; v katerem je hotel raziskati kako »podedovano žalovanje potuje skozi hišo in skozi družino«.

Lovorike, politika in mrk

In še k drugim nagradam: Nagrado žirije sta prejela filma Sirat Oliviera Laxa in Sound of Falling Maše Šilinski; nagrado za režijo Kleber Mendonça Filho za L'Agent secret; posebno nagrado Resurrection Bija Gana; nagrado za najboljšo žensko vlogo Nadia Melliti v filmu La Petite Dernière Hafsie Herzi; moško pa Wagner Moura za igro v že prej omenjenem L'Agent secret Kleberja Mendonçe Filha. Nagrada za najboljši scenarij je šla Francozom, bratoma Jean-Pierru in Lucu Dardennu, za film Jeunes mères; zlata kamera The President's Cake iraškega režiserja Hasana Hadija, zlato palmo za kratkometražni film pa je prejel I'm Glad You're Dead Now palestinskega režiserja Tavfika Barhoma. Poleg predsednice Juliette Binoche so jih izbirali še Halle Berry, Payal Kapadia, Alba Rohrwacher, Leïla Slimani, Dieudo Hamadi, Hong Sangsoo, Carlos Reygadas in Jeremy Strong.

Canska žirija: Juliette Binoche, Halle Berry, Payal Kapadia, Alba Rohrwacher, Leila Slimani, Dieudo Hamadi, Hong Sang-soo, Carlos Reygadas in Jeremy FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Častno palmo so izročili Robertu de Niru ter pozneje še Denzlu Washingtonu.

V petek so podelili tudi nagrade v kategoriji un certain regard, v kateri je glavno odnesel prvenec čilskega režiserja Diega Céspedesa Skrivnostni pogled flaminga, med ostalimi pa Palestinca Arab in Tarzan Nasser za Once Upon a Time in Gaza.

Gaza je bila tudi v ospredju dokumentarnega filma Put Your Soul on Your Hand and Walk (Položi dušo na svojo dlan in hodi) iranske režiserke Sepideh Farsi na vzporednem festivalu Acid, ki spodbuja distribucijo neodvisnih filmov. V njem je nastopila pred časom ubita fotoreporterka Fatima Hasuna, ki so se je v javnem pozivu k prekinitvi molka o dogajanju v Gazi spomnili tudi njegovi podpisniki. Med njimi je tudi izvrstni in vselej kritični izraelski režiser Nadav Lapid, čigar novi celovečerec Yes se v Izraelu dogaja tik po Hamasovem napadu 7. oktobra 2023.

Režiserka Sepideh Farsi s fotografijo Fatime Hasuna FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Kritik so bile deležne tudi napovedi Donalda Trumpa o uvedbi carin na filme, v svojem zahvalnem govoru ga je močno okrcal Robert de Niro in ga označil za filistrskega; odmevali sta tudi prepoved preveč razkrivajočih in preveč voluminoznih oprav na rdeči preprogi, ravno na dan odprtja festivala pa je bil nekdanji canski nagrajenec Gérard Depardieu spoznan za krivega spolnega nasilja nad dvema sodelavkama pri filmu Zelena polkna ter za to dobil osemnajst mesecev pogojne kazni.

Zaključek 78. canskega filmskega festivala pa je zaznamoval druge vrste incident – domnevno zaradi požigalca je 160.000 gospodinjstev v Cannesu in okolici ostalo brez elektrike, a karavana je najavila, da bo šla z alternativnim virom dalje in vseeno, kot jo tudi je, izpeljala slovesnost.