Prvi glas brazilske popularne glasbe
Pevka, kitaristka in skladateljica Adriana Calcanhotto je doslej izdala šestnajst albumov, od katerih je kar nekaj platinastih. Je tudi prejemnica dveh latinskih grammyjev. Pred enajstimi leti je nastopila v okviru Festivala oddaljene kulture: Obraz Brazilije, v nabito polnem Klubu Cankarjevega doma. Tokrat bo ob 20. uri nastopila v Linhartovi dvorani, kjer bo predstavila album Só.
Hči glasbenika italijanskih korenin in brazilske plesalke je začela kariero leta 1984 z nastopanjem po barih domačega mesta Porto Alegre. Izvajala je predvsem zimzelene melodije brazilske popularne glasbe, znane kot música popular brasileira.
Čez šest let je izdala prvenec Enguiço, na katerega je uvrstila izbor brazilskih zimzelenčkov. Samo naslovna skladba je bila avtorska in je napovedovala njeno bogato skladateljsko kariero. V domovini je zaslovela v osemdesetih letih, ko je po nastopu na koncertu brazilske pevke Rite Lee postala senzacija. Nato je očarala občinstvo s skladbo Naquela Estação znamenitega Caetana Velosa, ki je postala uspešnica, ko so jo redno predvajali v najbolj popularni televizijski limonadi v zgodovini brazilske televizije Rainha da Sucata (Kraljica odpadnih kovin). Z leti se je razvila v izvrstno avtorico in izvajalko. Pripravila je tudi trilogijo albumov o vodi, dva je kot Adriana Partimpim, kot so jo klicali kot otroka, izdala s pesmimi, ki so namenjene otrokom.
Le glas in kitara
Za enega od vrhuncev njene kariere velja album Público (2000), posnet v živo in na devede, na njem nastopa le z glasom in ob spremljavi kitare. Po uspehu tega albuma je njena založba izdala njeno prvo kompilacijo največjih uspešnic Perfil. Tudi ta se je dobro prodajala, zato je založba izdala še zbirke uspešnic njihovih zvezd, kot so Cássia Eller, Zélia Duncan in Djavan.
Adriana Calcanhotto poje v brazilski portugalščini in praviloma očara občinstvo z elegantno in nekoliko bolj melanholično interpretacijo, čeprav je v karieri izvajala široko paleto glasbenih slogov. Krhke pesmi ob poudarjeno večinoma akustični spremljavi pričarajo intimno podobo Brazilije, hkrati pa se lahko že v naslednji skladbi poigrava z elektroniko, kot to počne na zadnjem albumu Só.
Slednjega je izdala v samozaložbi na vinilu in je naprodaj le prek njene spletne strani. Prinaša devet novih avtorskih skladb, v katerih se prepletajo glasbeni slogi, kot so samba, bossa nova, rock, pop, z baladami. V bolj hiphopovski Bunda Lê gostuje še raper Dennis. Album je zaradi pandemije s sodelavci z različnih koncev Brazilije posnela na daljavo. Lani je izšel še album šestih remiksov njenih pesmi Remix Século XXI.
