V nadaljevanju preberite:

Peter Kolšek je Žigona v spremni besedi k posthumni zbirki Regratov venec imenoval za enega od bolje izklesanih obrazov osrednjega slovenskega pesništva, čigar »elementarna lirična poezija« je nastala iz njegove burne nadarjenosti in boleče občutljivosti. V razcvetu je bila približno do pesnikovega tridesetega leta, pozneje pa je začela usihati in ni bila ustrezno osmišljena.