Kdo bo novi vitez ali vitezinja poezije

Nova natečaja, knjižni program in pripoznanje slikovite knjigarne.
Fotografija: Znamenita knjigarna letos praznuje 116 let delovanja. FOTO: Rafael Marchante/Reuters Pictures
Odpri galerijo
Znamenita knjigarna letos praznuje 116 let delovanja. FOTO: Rafael Marchante/Reuters Pictures

V Knjižnem kalejdoskopu z vami delimo izbor novic iz literarnega sveta iz minulega tedna.

Založbe ob začtetku leta navadno predstavijosvoje knjižne programe. Izjemno zanimivega je pravkar obelodanila Založba Beletrina. Pisci in ustvarjalci risoromanov se lahko potegujejo za zmago na pravkar razpisanih natečajih. Na Portugalskem pa ena najslikovitejših knjigarn praznuje rojstni dan in postaja spomenik nacionalnega pomena.

Knjigarna Lello: Postala bo nacionalni spomenik

Slikovita knjigarna Lello e Irmão v Portu, ki naj bi bila za J. K. Rowling eden od navdihov za podobje čarovniškega sveta Harryja Potterja, je minuli teden praznovala 116. rojstni dan. Obletnico sta zaznamovali prvi arabski izdaji Camõesevega epa Luzijada in Pessoovega Sporočila. Izid, ki velja za zgodovinsko prelomnico, so pospremili v portugalskem paviljonu na Expu v Dubaju ter ga v živo predvajali na velikem zaslonu pred knjigarno. Velikima deloma portugalske literature so se poklonili tudi z recitalom.

Knjigarna Lello je navdihnila J. K. Rowling. FOTO: Wikipedia
Knjigarna Lello je navdihnila J. K. Rowling. FOTO: Wikipedia

V znamenju obletnice so prvim 116 obiskovalcem knjigarne tisti dan podarili enega od izvodov v arabščini, posladkali pa so se tudi z rojstnodnevno torto. Potem ko so jo razrezali, so na velikem zaslonu objavili ilustracijo pročelja knjigarne, ki jo je za to priložnost ustvaril večkrat nagrajeni portugalski ilustrator Gonçalo Viana. Knjigarna od leta 2013 velja za spomenik javnega pomena, portugalski generalni direktorat za kulturno dediščino pa je zdaj v javno presojo poslal predlog, da jo uvrstijo na seznam nacionalnih spomenikov. Po njihovem mnenju je to ena najpomembnejših stavb portugalske eklektične arhitekture, saj v njej najdemo rezbarije in vitraže, ki jim v državi ni para. K njej spada še ena najstarejših in najprestižnejših portugalskih založb.

Založba Beletrina: Letos kar 60 novih knjig

Založba Beletrina je v sporočilu za javnost napovedala letošnji bogat knjižni program s kar 60 novostmi. Novi glavni urednik založbe Urban Vovk je med njimi izpostavil ponatis vseh sedmih delov Iskanja izgubljenega časa Marcela Prousta ter prevoda Petinsedemdesetih listov, velikega arhivskega odkritja iz leta 2018, ki je izšlo lani pri Gallimardu. »Prihajajo nove (avto)biografske izdaje, ki so v zadnjem času zelo priljubljene – izšli bosta biografiji igralke Jožice Avbelj, ki je delo Petre Pogorevc, in smučarske legende Toneta Vogrinca ob njegovi osemdesetletnici.

Letos mineva 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. FOTO: arhiv MGML
Letos mineva 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. FOTO: arhiv MGML

Izšlo bo tudi nekaj zanimivih del avtoric, saj se z novimi knjigami vračajo Gabriela Babnik, Ana Schnabl, Irena Svetek, veselimo se novega romana Katarine Marinčič, pesniške zbirke Ane Svetel, močan vtis so name naredila literarizirana potopisna besedila Mojce Mavec. Seveda ne morem mimo novega romana Draga Jančarja, ki sem ga že dobil v branje in bil nad njim močno ganjen. Z novimi proznimi deli se vračajo Lado Kralj, Aleš Šteger in Feliks Plohl,« je dejal za portal AirBeletrina. Obetajo se še drugi del avtobiografske trilogije Ferija Lainščka, tretji letnik zbirke Klasična Beletrina in nova zbirka Zvezdna Beletrina, namenjena mlajšim bralcem. Za januar napovedujejo prevod Vonja po strahu Dževada Karahasana, ki februarja prihaja v Ljubljano, romana Proslava Damirja Karakaša ter ponatis knjige Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898–1899 ob 150. obletnici arhitektovega rojstva (na fotografiji) in 50-letnici smrti avtorja knjige Franceta Steleta.

VigeVageKnjige: Natečaj za risoroman

Založba VigeVageKnjige (na fotografiji glavna in odgovorna urednica Anja Golob) je objavila drugi natečaj za originalni, še neobjavljeni risoroman v slovenskem jeziku. Založba vsako leto poleg prevodnih del izda tudi eno delo v slovenščini. Doslej so izšle Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, Mestne ptice Gašperja Krajnca in Žabci Dore Kaštrun.

Doslej so izšle Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, Mestne ptice Gašperja Krajnca in Žabci Dore Kaštrun. FOTO: VigeVageKnjige
Doslej so izšle Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, Mestne ptice Gašperja Krajnca in Žabci Dore Kaštrun. FOTO: VigeVageKnjige

Za letos pripravljajo izid še treh, od katerih sta dva zmagala na lanskem razpisu, to so Tik je šel v gozd po drva Rama Cunte in Mihe Hančiča, Sumatra Katarine Šeme ter Vaške ptice Gašperja Krajnca. Do 28. februarja do 23.59 zbirajo prijave na natečaj za risoroman, ki bo, če bo izbran, pri založbi izšel prihodnje leto. Izdajo bodo honorirali ter z avtorjem sklenili pogodbo, ki bo natančneje opredelila pogoje sodelovanja.

Anja Golob je glavna in odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Anja Golob je glavna in odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Prijava naj vsebuje izdelan sinopsis knjige na največ treh straneh formata A4, od 15 do 20 strani iz knjige vsaj v skicah, CV z morebitnim seznamom dosedanjih objav na največ dveh straneh formata A4, podpisano izjavo, da ste avtorica oziroma avtor prijavljenega risoromana ter da gre za izvirno delo, ki ni bilo še nikjer objavljeno, navedbo, katere tri od doslej izdanih knjig pri tej založbi so vam najboljše in zakaj, ter razlago, zakaj želite svojo knjigo izdati pri tej založbi. To priporočeno pošljite na VigeVageKnjige, za Natečaj za risoroman, Runkova 2, 1000 Ljubljana, ob predhodni najavi na 070 45 00 67 se z gradivom lahko zglasite na sedežu založbe ali ga pošljete po e-pošti z zadevo Natečaj za risoroman na anja@vigevageknjige.org. Na ta naslov pošljite tudi morebitna vprašanja. Več informacij je na FB-strani založbe, tam bodo do 1. junija sporočili tudi odločitev o morebitnem zmagovalcu natečaja.

Pesniški turnir: Kdo bo novi vitez ali vitezinja poezije?

V dogovoru z Založbo Pivec, ki je zadnjih 15 let organizirala Pesniški turnir, ta prehaja pod okrilje Kulturno-umetniškega društva Pranger. Prireditev vsebinsko ostaja enaka, še naprej bosta nad njo bdela ustanoviteljica Zora A. Jurič in koordinator Nino Flisar. KUD Pranger v letu 2022 razpisuje 22. Pesniški turnir, natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku. Na njem lahko z eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj 16 let. Strokovna žirija Irena Novak Popov, Marcello Potocco in Veronika Šoster bo izbrala štiriindvajset najboljših. Ti se zavežejo k udeležbi na polfinalnih turnirjih. Finalni bo na Slovenskih dnevih knjige v Mariboru. Turnirji bodo v živo ali virtualni, odvisno od epidemičnih razmer.

Festival Pranger je lani dopolnil 18 let. FOTO: Boštjan Lah
Festival Pranger je lani dopolnil 18 let. FOTO: Boštjan Lah

O svojih favoritih bo odločalo tudi občinstvo. Strokovna žirija bo izbrala viteza ali vitezinjo pesniškega turnirja, ki prejme ročno kovano vrtnico, knjigo Orfejev spev in denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto. 24 izbranih pesnic in pesnikov se bo z videoposnetki svojih pesmi v lastni interpretaciji potegovalo še za novo nagrado vizir, ki jo je zasnoval Pranger. Pesmi pošljite na Kulturno-umetniško društvo Pranger, p. e. Partizanska 5, 2000 Maribor, s pripisom PESNIŠKI TURNIR 2022, najpozneje do 28. februarja 2022 (velja poštni žig). Podpisane naj bodo le s šifro. V posebni kuverti, označeni z isto šifro, naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Zaradi anonimnosti natečaja ne sprejemajo pesmi po e-pošti. Strokovna komisija bo 28. marca 2022 objavila imena štiriindvajsetih izbranih avtoric in avtorjev na novi FB-strani Pesniškega turnirja, na Prangerjevi spletni strani in v sporočilu za javnost. Dodatna pojasnila: turnir@pranger.si ali 031 335 873.

Preberite še:

Komentarji: