Nevarna razmerja brez odra
Živimo Nevarna razmerja med odločevalci in nami, med spoloma in spoli, med človeškim in kibernetičnim, med dotikom in virtualnim objemom ...
Odpri galerijo
Listam neobičajno knjigo Kvartet / nova realnost, ki govori o predstavi, ki je ne bo nihče videl.
Lažem, videlo jo je (zaradi ekstremnih razmer) pet ljudi na 55. Borštnikovem srečanju, hkrati z razstavo študentov III. letnika AGRFT. Ti so od marca izgubili svoj oder in tako so v karanteni pod vodstvom Branka Jordana in Jerneja Lorencija analizirali, reflektirali svojo novo resničnost, s fotografijami, citati, videoposnetki.
Zato je knjiga, ki jo listam, v resnici predstava, ki je bila zaustavljena sredi kreativnega procesa. Napaja se iz kultnega teksta Heinerja Müllerja Kvartet, v katerem se Vikont in Markiza, naša znanca iz Laclosovih Nevarnih razmerij, iz salona tik pred francosko revolucijo znajdeta ujeta v »bunkerju sredi tretje svetovne vojne«.
Kdo sta Vikont Valmont in Markiza de Merteuil danes? »Z vsakim dihom, Markiza, izdihnete kos svoje lepote,« cinično pravi Valmont.
Z vsakim dihom mi, markize in vikonti nekega tesnobnega časa, izdihujemo delčke naših življenj v maske in ne vemo, kam gremo, in ne moremo vedeti, v kaj se spreminjamo. Tako kot študentje, vsak v svojem bunkerju, razmišljajo o novem gledališču, ki morda nikoli več ne bo takšno, kakršnega so poznali.
Ko zalistaš to vizualno presežno knjigo, zalistaš po hrepenenjih, ranah, estetiki in občutenju nove generacije, ki je ne poznamo, jo pa lahko občutimo v hipermodernističnih fotografijah, citatih, izpovedih, ki se mešajo z iztrganimi stavki iz Kvarteta: »Misel, ki se ne spremeni v dejanje, zastruplja dušo.« Avtorji govorijo o mediju gledališča skozi druge, nove medije. Govorijo o bližini, ki je prepovedana, zato so iznašli poti nove bližine. Študirajo gledališče, ki je živo in skupaj, a so morali iznajti nove načine, kako biti skupaj.
Vikont in Markiza tega časa nimata več bližine ne odra. »Namesto odra, smo rekli, bomo šli povsem drugam, z drugimi sredstvi, in nastala je ta knjiga,« je rekel mentor Branko Jordan.
»Ker v resnici prav zdaj živimo nova Nevarna razmerja ... med odločevalci in nami, med spoloma in spoli, med človeškim in kibernetičnim, med dotikom in objemom, ki živi samo v zraku, elektronski, sterilno čist, nekužen.«
Nova Nevarna razmerja so krik ustvarjalne generacije, ki dokazuje, da je ustvarjalnost sila, ki jo je nemogoče zajeziti.
Lažem, videlo jo je (zaradi ekstremnih razmer) pet ljudi na 55. Borštnikovem srečanju, hkrati z razstavo študentov III. letnika AGRFT. Ti so od marca izgubili svoj oder in tako so v karanteni pod vodstvom Branka Jordana in Jerneja Lorencija analizirali, reflektirali svojo novo resničnost, s fotografijami, citati, videoposnetki.
Zato je knjiga, ki jo listam, v resnici predstava, ki je bila zaustavljena sredi kreativnega procesa. Napaja se iz kultnega teksta Heinerja Müllerja Kvartet, v katerem se Vikont in Markiza, naša znanca iz Laclosovih Nevarnih razmerij, iz salona tik pred francosko revolucijo znajdeta ujeta v »bunkerju sredi tretje svetovne vojne«.
Kdo sta Vikont Valmont in Markiza de Merteuil danes? »Z vsakim dihom, Markiza, izdihnete kos svoje lepote,« cinično pravi Valmont.
Z vsakim dihom mi, markize in vikonti nekega tesnobnega časa, izdihujemo delčke naših življenj v maske in ne vemo, kam gremo, in ne moremo vedeti, v kaj se spreminjamo. Tako kot študentje, vsak v svojem bunkerju, razmišljajo o novem gledališču, ki morda nikoli več ne bo takšno, kakršnega so poznali.
Ko zalistaš to vizualno presežno knjigo, zalistaš po hrepenenjih, ranah, estetiki in občutenju nove generacije, ki je ne poznamo, jo pa lahko občutimo v hipermodernističnih fotografijah, citatih, izpovedih, ki se mešajo z iztrganimi stavki iz Kvarteta: »Misel, ki se ne spremeni v dejanje, zastruplja dušo.« Avtorji govorijo o mediju gledališča skozi druge, nove medije. Govorijo o bližini, ki je prepovedana, zato so iznašli poti nove bližine. Študirajo gledališče, ki je živo in skupaj, a so morali iznajti nove načine, kako biti skupaj.
Vikont in Markiza tega časa nimata več bližine ne odra. »Namesto odra, smo rekli, bomo šli povsem drugam, z drugimi sredstvi, in nastala je ta knjiga,« je rekel mentor Branko Jordan.
»Ker v resnici prav zdaj živimo nova Nevarna razmerja ... med odločevalci in nami, med spoloma in spoli, med človeškim in kibernetičnim, med dotikom in objemom, ki živi samo v zraku, elektronski, sterilno čist, nekužen.«
Nova Nevarna razmerja so krik ustvarjalne generacije, ki dokazuje, da je ustvarjalnost sila, ki jo je nemogoče zajeziti.