V nadaljevanju preberite: 

Trafikant Romana Rozine (Mladinska knjiga, 2025) se naslanja na postmodernistično tradicijo romana v romanu, kjer del romana postanejo tudi paratekstualni deli, kot so urednikov in avtorjev uvod, spremne študije, avtorjeva biografija, novinarske raziskave itd. Zdi pa se, da so vsi ti elementi uresničeni na način, ki ne prinaša kaj bistveno novega, tudi pri poigravanju z različnimi pol- in neliterarnimi kodi, ki bi lahko roman odločneje zanesli v območje dokufikcije. Te opazke bomo v recenziji poskusili razmisliti tudi z apolitizacijo, tako pri prelivanju »stvarnega gradiva« v literaturo kot – še veliko bolj! – pri samih spremnih študijah in tekstih, ki obkrožajo roman v romanu.