V nadaljevanju preberite:

Titova soba postane središče romana, saj v njej vsi liki, vključno s protagonistko Bruno, doživljajo psihoze, napade tesnobe in strah, kar prispeva k pristnosti samih vodstev. Te napade najbolj grafično opiše protagonistka Bruna, a v njenih razlagah je mogoče najti pravzaprav nujo po raziskovanju preteklosti na eni strani in potrebo po pripadanju na drugi. Grozljivi elementi ščemenja, trganja, bolečine zaradi tega ne izgubijo grozljivosti, temveč hitro v teku zgodbe dobijo razlago, s tem pa učinkovitost, ker se ne razvijajo, ampak zgolj množijo.