V nadaljevanju preberite:

Anton Nowak je bil zmerni tradicionalist, posamezni secesijski elementi so bolj ali manj omejeni na grafiko. Po drugi strani ga odlikuje izreden smisel za kompozicijo in risbo, barvne kombinacije in detajle, tako pri krajinah kot pri interierjih je ustvaril specifično atmosfero, ki presega zgolj umetelno mimetičnost, pri nekaterih slikah je presegel tudi ozke okvire poetičnega realizma ter se približal skoraj čisti formi impresionizma. Nič posebej inventivnega torej, vendar gre za zelo korektnega slikarja, ki se umešča v krog meščanske umetnosti v začetku 20. stoletja. Zelo spodoben opus, ki je za nas pomemben tudi zaradi rojstnega kraja slikarja, predvsem pa zato, da se naš zgodovinski spomin, ki je tako terminsko kot geografsko in predvsem nacionalno ter širše družbeno in politično še vedno izredno ozek oziroma omejen zgolj na nekaj desetletij, spet nekoliko razširi.