Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi

Po ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil prezaposlen, a je pozneje prejel odredbo o neprihajanju na delo.
Fotografija: Še v torek zjutraj je Dežman sporočil, da odločbe o odpustu še nima, le odredbo o neprihajanju na delo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Še v torek zjutraj je Dežman sporočil, da odločbe o odpustu še nima, le odredbo o neprihajanju na delo. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je sporočil, da je včeraj prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil prezaposlen v omenjeni muzej, a je pozneje prejel odredbo o neprihajanju na delo.

Kot je zapisal Dežman, mu je bila »po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti«.

»Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo«

Še v torek zjutraj je Dežman sporočil, da odločbe o odpustu še nima, le odredbo o neprihajanju na delo. »Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd.,« je zapisal. 

Kot je še zapisal, je »zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije« tudi na inšpektorat za delo poslal zahtevo za urgentni inšpekcijski nadzor pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Obenem je izrazil bojazen, da »bodo v programu za leto 2023 cenzurirali razstavo o odkritju 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico«.

Na spletni Demokraciji je Dežman zapisal, da je v »roke dobil le dva obrazca«, da je bil »tam okoli 20. februarja odjavljen iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in prijavljen v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije«, nato je dobil odredbo o neprihajanju na delo z dne 22. marca.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo

Na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil tožbo

Vlada je sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združita v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register. S tem sta se združila Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve v nov javni zavod, oba predhodna muzeja pa sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je za v. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije imenovala Natašo Robežnik.

Dežman je, kot je zapisal na spletni Demokraciji, na Okrožno sodišče v Ljubljani 20. februarja tudi vložil tožbo na ničnost izbrisov/vpisa v sodni register.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da je sodni register na vpis spojitve zavodov v nov zavod prejel tožbo na ničnost vpisov v sodni register oziroma podredno pritožbo ter da v zvezi s tožbo oziroma pritožbo poteka postopek, o katerem sodišče še ni odločilo.

Že napoved združitve muzejev in ustanovitev novega muzeja sta sicer naleteli na negativen odziv pri delu javnosti in politike.

V NSi po besedah poslanke Ive Dimic primer Dežman razumejo v luči revanšizma. »Odkrivanje polpretekle zgodovine, podprte s številnimi dokazi in žrtvami, za katere se je Dežman aktivno zavzemal ves čas samostojne Slovenije, so za ministrico Asto Vrečko očitno nepomembna in nezaželena dejanja,« je med drugim povedala.

Preberite še:

Komentarji: