Kdo bo zmagal: Žižek ali Peterson
Zvezdniška intelektualca bosta v debati Poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj proizvaja več sreče – kapitalizem ali marksizem.
Odpri galerijo
Debatno srečanje oziroma spopad med Slavojem Žižkom in Jordanom Petersonom bo komercialni dogodek. FOTO: Delo
Nad Jordanom Petersonom, kanadskim kliničnim psihologom in univerzitetnim profesorjem, se v zadnjih dneh zbirajo črni oblaki. Potem ko je na začetku prejšnjega tedna britanska univerza Cambridge preklicala njegovo dogovorjeno dvomesečno gostovanje, je konec tedna največji knjigotržec na Novi Zelandiji umaknil iz prodaje njegovo knjigo 12 pravil za življenje. Napovedano srečanje med Petersonom in Žižkom 19. aprila v Torontu skoraj gotovo ne bo preklicano, razen v primeru višje sile.
Debatno srečanje oziroma spopad med Jordanom Petersonom in Slavojem Žižkom bo komercialni dogodek in ni razloga, da bi ga odpovedali. Dvorana, ki sprejme 3200 obiskovalcev, je že zdavnaj razprodana. Včeraj sta bili na voljo le še dve karti po 988 evrov. Cenejše karte – cene so bile odvisne od položaja sedežev – so pošle zelo hitro, kar govori o tem, da so zanimivi in izzivalni intelektualci prodajljivi kot pop zvezdniki. No, Peterson in Žižek sta nekakšna intelektualna pop zvezdnika. Oba imata veliko oboževalcev – resda ne istih –, zato se marsikje že nekaj časa trudijo za organizacijo njunega skupnega nastopa.
Novico o dogodku so objavili številni mediji, v katerih se vrstijo zapisi, kako naj bi potekalo soočenje med zvezdniškima intelektualcema. Nekateri so soočenje napovedali kot spektakel desetletja in celo stoletja. Morda spektakla oziroma dvoboja, kot si ga mnogi predstavljajo, sploh ne bo. Iz nekaterih Žižkovih izjav je razbrati, da med udeležencema ne bo neposredne razprave, ampak bo imel vsak od njiju teoretski uvodni nagovor, nato pa bo pogovor usmerjal moderator, za replike bosta imela na voljo deset minut, čemur bodo sledila vprašanja iz občinstva. Tako bo zato, ker si je Žižek želel »nevtralno debato«, on je namreč postavil pogoje srečanja, ki si ga je bolj želel Peterson kakor slovenski filozof. Pobudo je dal Peterson pred časom, ponovil jo je novembra lani, ko je predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob slovenskem izidu knjige 12 pravil za življenje: protistrup za kaos. Očitno se je najprej čutil izzvanega Peterson, ko mu je lani Žižek očital psevdoznanstvenost, zatem pa se je čutil izzvanega še Žižek, ko je na internetu zakrožilo, da se boji neposredno soočiti s kanadskim psihologom.
Zanimivo je, da sta sogovornika naslovila debato Sreča: kapitalizem proti marksizmu. Peterson namreč govori in piše, da namen življenja ni sreča, kajti življenje je trpljenje, treba pa je najti smisel. Tudi Žižek je kritičen do iskanja sreče, češ da ta nikoli ni bila pomembna. Po njegovih besedah je sreča kategorija sužnjev. Težava je v tem, je poudaril Žižek, da ne vemo, kaj si resnično želimo.
To sta ideološko in miselno različna sogovornika, skupno jima je to, da šokirata občinstvo in zastavljata provokativna vprašanja. Imata tudi nekaj skupnih stališč, med drugim to, da je politična korektnost šla predaleč.
Žižek se deklarira za marksista in ateista, je pa v zadnjem času večkrat branil krščanstvo in že prej presenetil s poznavanjem teologije. Čeprav levičar je za nekatere ekstremne levičarje Žižek konservativni evropski intelektualec, ki se tu in tam spogleduje z desničarsko idejo.
Peterson je ikona desnice, označuje se za liberalca in z nekaterimi stališči za levičarja, in tudi on pravi, da ni veren, se pa veliko sklicuje na Biblijo, predvsem Staro zavezo. Objektivno o njem ni mogoče reči, da je trdi desničar, je konservativni liberalec, svoboda govora je zanj največja družbena pridobitev. Nima intelektualne širine, kakršno ima Žižek, to je širine klasičnega evropskega intelektualca. Ena od razlik je tudi, da se Peterson sklicuje na Junga, Žižek na Freuda.
Mnogi se sprašujejo o intelektualnem pomenu srečanja v Torontu, in ker je ves čas govor o dvoboju, tudi ugibajo, kdo bo zmagal. Po mnenju nekaterih desničarjev bo dal Peterson z udeležbo verodostojnost marksističnim idejam, da bo priznal legitimnost stališč nekaterih levičarjev. Žižek pa da bo preprosto zmagal s tem, da se bo pojavil na odru s Petersonom.
Kaj torej proizvaja več sreče: marksizem ali kapitalizem? Na to vprašanje duhovito odgovarja novinar Economista: »V kapitalizmu človek izkorišča človeka. V komunizmu je ravno nasprotno.«
Debatno srečanje oziroma spopad med Jordanom Petersonom in Slavojem Žižkom bo komercialni dogodek in ni razloga, da bi ga odpovedali. Dvorana, ki sprejme 3200 obiskovalcev, je že zdavnaj razprodana. Včeraj sta bili na voljo le še dve karti po 988 evrov. Cenejše karte – cene so bile odvisne od položaja sedežev – so pošle zelo hitro, kar govori o tem, da so zanimivi in izzivalni intelektualci prodajljivi kot pop zvezdniki. No, Peterson in Žižek sta nekakšna intelektualna pop zvezdnika. Oba imata veliko oboževalcev – resda ne istih –, zato se marsikje že nekaj časa trudijo za organizacijo njunega skupnega nastopa.
Dvoboj ali nevtralna debata
Novico o dogodku so objavili številni mediji, v katerih se vrstijo zapisi, kako naj bi potekalo soočenje med zvezdniškima intelektualcema. Nekateri so soočenje napovedali kot spektakel desetletja in celo stoletja. Morda spektakla oziroma dvoboja, kot si ga mnogi predstavljajo, sploh ne bo. Iz nekaterih Žižkovih izjav je razbrati, da med udeležencema ne bo neposredne razprave, ampak bo imel vsak od njiju teoretski uvodni nagovor, nato pa bo pogovor usmerjal moderator, za replike bosta imela na voljo deset minut, čemur bodo sledila vprašanja iz občinstva. Tako bo zato, ker si je Žižek želel »nevtralno debato«, on je namreč postavil pogoje srečanja, ki si ga je bolj želel Peterson kakor slovenski filozof. Pobudo je dal Peterson pred časom, ponovil jo je novembra lani, ko je predaval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob slovenskem izidu knjige 12 pravil za življenje: protistrup za kaos. Očitno se je najprej čutil izzvanega Peterson, ko mu je lani Žižek očital psevdoznanstvenost, zatem pa se je čutil izzvanega še Žižek, ko je na internetu zakrožilo, da se boji neposredno soočiti s kanadskim psihologom.
Sreča v življenju
Zanimivo je, da sta sogovornika naslovila debato Sreča: kapitalizem proti marksizmu. Peterson namreč govori in piše, da namen življenja ni sreča, kajti življenje je trpljenje, treba pa je najti smisel. Tudi Žižek je kritičen do iskanja sreče, češ da ta nikoli ni bila pomembna. Po njegovih besedah je sreča kategorija sužnjev. Težava je v tem, je poudaril Žižek, da ne vemo, kaj si resnično želimo.
To sta ideološko in miselno različna sogovornika, skupno jima je to, da šokirata občinstvo in zastavljata provokativna vprašanja. Imata tudi nekaj skupnih stališč, med drugim to, da je politična korektnost šla predaleč.
Žižek se deklarira za marksista in ateista, je pa v zadnjem času večkrat branil krščanstvo in že prej presenetil s poznavanjem teologije. Čeprav levičar je za nekatere ekstremne levičarje Žižek konservativni evropski intelektualec, ki se tu in tam spogleduje z desničarsko idejo.
Peterson je ikona desnice, označuje se za liberalca in z nekaterimi stališči za levičarja, in tudi on pravi, da ni veren, se pa veliko sklicuje na Biblijo, predvsem Staro zavezo. Objektivno o njem ni mogoče reči, da je trdi desničar, je konservativni liberalec, svoboda govora je zanj največja družbena pridobitev. Nima intelektualne širine, kakršno ima Žižek, to je širine klasičnega evropskega intelektualca. Ena od razlik je tudi, da se Peterson sklicuje na Junga, Žižek na Freuda.
Jordan Peterson je tako kot Žižek kritičen do iskanja sreče v življenju. FOTO: Jure Eržen/Delo
Mnogi se sprašujejo o intelektualnem pomenu srečanja v Torontu, in ker je ves čas govor o dvoboju, tudi ugibajo, kdo bo zmagal. Po mnenju nekaterih desničarjev bo dal Peterson z udeležbo verodostojnost marksističnim idejam, da bo priznal legitimnost stališč nekaterih levičarjev. Žižek pa da bo preprosto zmagal s tem, da se bo pojavil na odru s Petersonom.
Kaj torej proizvaja več sreče: marksizem ali kapitalizem? Na to vprašanje duhovito odgovarja novinar Economista: »V kapitalizmu človek izkorišča človeka. V komunizmu je ravno nasprotno.«
