Morje in obrazi, kot jih vidi izolski Ukrajinec
Eduard Belsky v Placu Izolanov pripoveduje o svoji nenavadni ljubezni do morja. Nekatere slike z izolske vzporedne razstave bo razstavil še v Kijevu.
Odpri galerijo
Ukrajinec v Izoli Eduard Belsky, ki ga galeristi označujejo tudi kot sodobnega slovenskega slikarja, se s svojo eruptivno pripovedno močjo te dni predstavlja z dvema, pravzaprav celo tremi razstavami hkrati. V izolski galeriji Plac Izolanov so ob sproščanju pandemičnega kulturnega življenja prvo besedo dali slikarju, ki slovi po svoji izjemni ustvarjalnosti, živahni mediteranski barvitosti in optimizmu.
Eduard Belsky je v Placu Izolanov tokrat v prvem delu najprej predstavil tri olja na platnu iz ciklusa Obrazi (večjega formata) in štiri platna v akrilu in olju na platnu na temo morje, od katerih jih bo nekaj odpeljal na razstavo More-Huana (besedna igra med morjem in Dono Juano) v Ukrajino, kjer bo v kijevski zasebni galeriji Art Triptih Gallery predstavil svojih 20 najnovejših del s svojimi morskimi motivi.
Ker je Eduardova izolska razstava majhen (predpremierni) vpogled v ukrajinsko razstavo, jo je poimenoval z malce predrugačenim imenom: Mare-Huana. Pred odhodom v Kijev bo slike v izolski galeriji (čez nekaj dni) zamenjal in predstavil nova platna, ki jih je naslikal ob svojem nedavnem študijskem bivanju v praznih Benetkah. Gondolam, kanalom in prepoznavni beneški arhitekturi pa bo dodal izolske utrinke, ki nastajajo te dni in še dišijo po sveži barvi.
»Na prvo pokoronsko razstavo smo povabili Eduarda zaradi njegovih živahnih barv, polnih zdravja in prihajajočega poletja. Ljubitelji likovne umetnosti se težko odločijo, ali so jim bolj pri srcu njegovi posebni ženski liki ali izolske panorame, kot jih upodobi samo on, z nekaj hitrimi zamahi in odločnimi potezami, z debelimi čopiči in z izjemnim občutkom za prostor,« je o razstavi v dveh delih povedal novinar in kantavtor Drago Mislej - Mef, ki skrbi za programsko vsebino te majhne, a nadvse žive izolske galerije.
Likovni kritik Dean Mehmedovič je o delu ukrajinskega mojstra, ki se je 2009 preselil najprej v Ljubljano, zadnja leta pa se ustalil v Izoli, zapisal: »Belsky je na robu med abstraktnim in figuralnim, njegova podoba je vkomponirana v smislu abstraktnega ekspresionizma. Nastajati začne zelo vehementno. Zdi se, kakor da vse poteka naključno, na koncu slikarjevega dela pa vidimo, da se sprva na videz nehomogena množica barv poveže in združi v celoto, v zelo izrazno podobo.«
Belsky je diplomiral na ukrajinski državni Akademiji za likovno umetnost v Kijevu in je od 1992 član ukrajinskega združenja slikarjev. Razstavljal je v številnih evropskih mestih, od Prage do Hamburga, od Dunaja do Amsterdama, Milana in Pariza, po svetu pa od Moskve do New Yorka in Chicaga. Dela za številne galeriste, zadnja leta je s svojimi deli zelo aktiven na družbenih omrežjih.
Je nenavadno plodovit umetnik, nemalokrat naslika tudi po dve platni na dan. Uživa pri delu na prostem, kjer ga kljub mimoidočim občudovalcem navdihujeta mir in neposreden stik z naravo. Njegov železni repertoar so ženski obrazi ali ženske figure, ki jih obravnava kot svetnike, angele, kot bitja z drugega sveta, zdaj zasanjane, graciozne, drugič borke, enkrat krhke, pa znova povsem skrivnostne, zamišljeno zapeljive ...
Je tudi mojster krajinskih podob, ki jih v hitrih, odločnih in ustvarjalno izurjenih potezah predstavlja v impresionistični maniri. Neizmerno uživa v neskončni igri barv, ki jo dojema kot del svojega poslanstva. Platno najraje postavi na ulico, na obalni zid, v naravo, s pogledom proti morju, barkam v škveru, drevju, horizontu ... In to ob vseh urah dneva, tudi ponoči. Na pomolu ali v pristanišču začeto delo rad konča v ateljeju (svojem svetišču), kjer prepusti genialnosti zadnjo potezo in piko.
Eduard Belsky je v Placu Izolanov tokrat v prvem delu najprej predstavil tri olja na platnu iz ciklusa Obrazi (večjega formata) in štiri platna v akrilu in olju na platnu na temo morje, od katerih jih bo nekaj odpeljal na razstavo More-Huana (besedna igra med morjem in Dono Juano) v Ukrajino, kjer bo v kijevski zasebni galeriji Art Triptih Gallery predstavil svojih 20 najnovejših del s svojimi morskimi motivi.
Ker je Eduardova izolska razstava majhen (predpremierni) vpogled v ukrajinsko razstavo, jo je poimenoval z malce predrugačenim imenom: Mare-Huana. Pred odhodom v Kijev bo slike v izolski galeriji (čez nekaj dni) zamenjal in predstavil nova platna, ki jih je naslikal ob svojem nedavnem študijskem bivanju v praznih Benetkah. Gondolam, kanalom in prepoznavni beneški arhitekturi pa bo dodal izolske utrinke, ki nastajajo te dni in še dišijo po sveži barvi.
»Na prvo pokoronsko razstavo smo povabili Eduarda zaradi njegovih živahnih barv, polnih zdravja in prihajajočega poletja. Ljubitelji likovne umetnosti se težko odločijo, ali so jim bolj pri srcu njegovi posebni ženski liki ali izolske panorame, kot jih upodobi samo on, z nekaj hitrimi zamahi in odločnimi potezami, z debelimi čopiči in z izjemnim občutkom za prostor,« je o razstavi v dveh delih povedal novinar in kantavtor Drago Mislej - Mef, ki skrbi za programsko vsebino te majhne, a nadvse žive izolske galerije.
Likovni kritik Dean Mehmedovič je o delu ukrajinskega mojstra, ki se je 2009 preselil najprej v Ljubljano, zadnja leta pa se ustalil v Izoli, zapisal: »Belsky je na robu med abstraktnim in figuralnim, njegova podoba je vkomponirana v smislu abstraktnega ekspresionizma. Nastajati začne zelo vehementno. Zdi se, kakor da vse poteka naključno, na koncu slikarjevega dela pa vidimo, da se sprva na videz nehomogena množica barv poveže in združi v celoto, v zelo izrazno podobo.«
Belsky je diplomiral na ukrajinski državni Akademiji za likovno umetnost v Kijevu in je od 1992 član ukrajinskega združenja slikarjev. Razstavljal je v številnih evropskih mestih, od Prage do Hamburga, od Dunaja do Amsterdama, Milana in Pariza, po svetu pa od Moskve do New Yorka in Chicaga. Dela za številne galeriste, zadnja leta je s svojimi deli zelo aktiven na družbenih omrežjih.
Je nenavadno plodovit umetnik, nemalokrat naslika tudi po dve platni na dan. Uživa pri delu na prostem, kjer ga kljub mimoidočim občudovalcem navdihujeta mir in neposreden stik z naravo. Njegov železni repertoar so ženski obrazi ali ženske figure, ki jih obravnava kot svetnike, angele, kot bitja z drugega sveta, zdaj zasanjane, graciozne, drugič borke, enkrat krhke, pa znova povsem skrivnostne, zamišljeno zapeljive ...
Je tudi mojster krajinskih podob, ki jih v hitrih, odločnih in ustvarjalno izurjenih potezah predstavlja v impresionistični maniri. Neizmerno uživa v neskončni igri barv, ki jo dojema kot del svojega poslanstva. Platno najraje postavi na ulico, na obalni zid, v naravo, s pogledom proti morju, barkam v škveru, drevju, horizontu ... In to ob vseh urah dneva, tudi ponoči. Na pomolu ali v pristanišču začeto delo rad konča v ateljeju (svojem svetišču), kjer prepusti genialnosti zadnjo potezo in piko.