Hrana junakov Toura: palačinke z rižem, gora piščanca in sadje za 9000 kalorij

Kolesarstvo je garaški šport, dirka po Franciji pa izjemen napor za telo. Zato je prehrana še toliko bolj pomembna in po besedah številnih nutricionistov, ki so ali pa še vedno sodelujejo z ekipami, še vedno dokaj neraziskano področje. Na Touru se tudi Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, Primož Roglič in ostali peresno lahki hribolzaci ukvarjajo predvsem s tem, kako pojesti dovolj.

Pogačar na dan Bastilje prostovoljno sestopil s prestola

Prehrana na dirki je med običajno etapo sestavljena iz ogromnega zajtrka več ur pred začetkom etape, hrano med dirkanjem, regeneracijskimi napitki in prigrizki takoj po etapi, večerjo in če je čas, še majhnim prigrizkom pred spanjem. Med najbolj zahtevnimi etapami na Touru morajo kolesarji nadoknaditi tudi do 9000 kalorij, kar je z od napora razdraženim želodcem pravi izziv.

Kako torej izgleda običajni jedilnik kolesarjev na dirki po Franciji? »Za zajtrk je pomembno, da kolesarji pojejo veliko proteinov, malo vlaknin in veliko lahko prebavljivih hidratov, da imajo dovolj energije za kolesarjenje in se hkrati ne počutijo napihnjeno,« pojasnjuje Will Girling, kuhar v ekipi EF Pro Cycling, ki ima v svojih vrstah junaka 10. etape Bena Healyja, ki nosi rumeno majico.

Skupni obrok kolesarjev na dirki. FOTO: EF Pro Cycling

Brez kave ne gre

Njihovi kolesarji se za zajtrk ponavadi odločajo za palačinke z marmeladom ali medom, s prilogo soparjenega riža (tega na nobeni dirki ne manjka, kupi riža so stalnica kolesarskih jedilnic), za vir proteinov so priljubljene omlete, seveda ne manjkata niti sveže stisnjen sok in kava. 

Nato se kolesarji odpravijo na cesto, kjer je prehrana močno napredovala. Danes v obliki riževih tortic, gelov in napitkov s hidrati na uro zaužijejo tudi do 120 gramov ogljikovih hidratov, kar je še enkrat več kot še nekaj let nazaj. »Na svojem kolesarskem računalniku imam ves čas nastavljen odštevalnik, ki me opominja, kdaj moram pojesti naslednji prigrizek med dirko,« pojasnjuje Derek Gee, eden od junakov letošnjega Gira. 

Takoj po etapah se začne regeneracija, tu so pomembni tako sladkorji kot proteini. V zadnjih sezonah se je kot glavni napitek uveljavil češnjev sok, danes ga po etapi pije že skoraj polovica pelotona, včasih je bila to kokakola, fanta ali kakšna druga sladka pijača. Peter Sagan je denimo užival v Haribo bonbonih … Na avtobusu kolesarje čakajo proteinski napitki in različni prigrizki, od jogurtov do riževih narastkov in ploščic, vse zato, da čim prej začnejo z nabiranjem kalorij.

Včasih pivo tudi koristi

Do prihoda v hotel imajo občasno več ur transferja, šele nato je na vrsti večerja. Ta je sestavljena iz solate, velikih količin pečenega piščanca z zelenjavo, testenin in riža (kakopak) za prilogo in lahke sladice, ponavadi je to jogurt s sadjem, puding iz chia semen ali kakšna podobno zdrava različica. Če je med večerjo in spanjem še nekaj ur, nutricionisti spodbujajo kolesarje, da pred spanjem še pojedo kakšen jogurt ali proteinsko ploščico in se tako približajo zahtevanemu vnosu kalorij, ki je za vsakega kolesarja izračunan posebej in tudi natančno merjen. Tudi tehtnice so zato stalnica kolesarske prehrane.

Teorija se včasih podre, tudi kolesarji so zgolj ljudje. Eden od slovenskih profesionalnih kolesarjev je pred leti z zabavno anekdoto orisal, kako težko je slediti prehranskim smernicam na tritedenski dirki: »Bil je zadnji teden grand toura in s sotekmovalci smo imeli vsega dovolj. Šli smo iz hotela, privoščili smo si pico in pivo. Mimo je prišel eden od športnih direktorjev, brez besed je prisedel in naročil še eno rundo. Včasih je potrebno poskrbeti tudi za glavo.« 

Pivu se vsaj kandidati za vrh skupnega seštevka na Touru med dirko izogibajo, večer pred prostim dnem pa vendarle ponuja več možnosti za manjše »prekrške«, na meniju se pojavi rdeče meso, včasih tudi hamburger.