Predejo tudi na mojstrovinah klasikov

Egipčanom sveta žival, povezana z boginjama Izis in Bastet, stari Grki, med katerimi so bile redke, so jo povezovali z Artemis, Rimljani s svojo, latinsko varianto te grške boginje, Diano. Tudi Nordijci so z njo povezovali boginjo, Frejo, preskok v krščanstvo pa jo je povezal še z Marijo.

Govora je o mački. Seveda brez nje ni niti zgodovina umetnosti, v katero je pripredla enako spretno kot v človeška življenja. Ob mednarodnem dnevu mačk smo izbrali nekaj muc iz preteklosti, ki so k ustvarjanju prepričale nekatere največje klasike evropske umetnosti.
 

Lorenzo Lotto: Oznanjenje, okoli 1534

Lotto je bil posebnež, inovator italijanske renesanse in Benečan, ki pa mu ni bil usojen uspeh v rojstnem mestu, pač pa je deloval v perifernih okoljih. Oznanjenje, ustvarjeno za mesto Recanati v regiji Marche, si je zamislil kot zelo nekonvencionalno kompozicijo, na kateri Marija pred Gabrijelom domala beži. Kaže mu hrbet in se obrača na gledalca slike, angel pa je uspel preplašiti tudi muco, ki jo je Lotto postavil na sredo slike. Po folklornem izročilu Italijanov je v noči, ko je Marija v Betlehemu rodila Jezusa, v istem kraju imela mladička tudi deviška muca.


 

Albrecht Dürer: Adam in Eva, 1504

Eden najlepših Dürerjevih bakrorezov odraža navdušenje umetnika nad iskanjem lepotnega ideala. Adam, denimo, spominja na antičnega Apolona Belvederskega, Dürer pa je v ikonografijo grafičnega lista vključil tudi podobe živali, ki na grafiki seveda niso kar tako. V skladu z ikonografsko tradicijo predstavljajo štiri človeške karakterje, med katerimi je umetnik najbolj izpostavljeni mački pripisal lep značaj kolerika. Zajček je sangvinik, vol flegmatik, jelen pa melanholik.


 

Jacopo Robusti, im. Tintoretto: Zadnja večerja, 1592–1594

Na dramatični Zadnji večerji iz zadnjih let kariere beneškega manierističnega slikarja Tintoretta, od rojstva katerega letos mineva pol stoletja – ambiciozno jubilejno razstavo njegovih del bodo 5. septembra odprli v Doževi palači v Benetkah –, mačke sprve ne opazimo, saj je slikar gledalčev pogled usmeril v najpomembnejše dogajanje ob Jezusu. A je mačka na njej pravzaprav v prvem planu dramatične kompozicije, na sredini slike ob dnu. Takorekoč na častnem mestu. Zanima jo, kaj se skriva v košu, iz katerega očitno prihajajo dobrote.


 

Pablo Picasso: Dora Maar z mačko, 1941

Znamenita fotografinja in pesnica Dora Maar je med drugo svetovno vojno, leta 1941, ljubimcu Picassu pozirala z muco, ta pa slej ko prej ostaja najdražja upodobljena muca na svetu. Če se seveda omejimo na umetnine, ki so bile dejansko prodane in ne na tiste v hrambi muzejev. Sliko so leta 2006 na dražbi pri Sotheby's v New Yorku prodali za 95,2 milijona dolarjev in še danes sodi na lestvico najdražjih na svetu.


 

David Hockney: Portret gospoda in gospe Clark ter Percyja, 1971

David Hockney, ki slovi po mojstrovinah, s katerimi se je pridružil pop artu, je znan tudi kot odličen portretist. Portret gospoda in gospe Clark ter Percyja je eden tisth, v katerih je predstavnik mačjega rodu prav tako pristal na sliki in celo v njenem naslovu. A z zavajajočim imenom. Hockney namreč na portretu mladoporočencev (bil je priča Ossieja Clarka, sicer modnega kreatorja) ni upodobil Percyja, pač pa drugo mačko zakoncev z imenom Blanche. A se je slikarju zdelo ime Percy primernejše za naslov. Tako je muca oddelala poziranje, maček pa požel slavo.


 

Carl Kahle: Ljubimci moje žene, 1891

Avstrijski slikar iz 19. stoletja Carl Kahler je najbrž najtemeljiteje odgovoril na vprašanje, koliko mačk lahko upodobiš na eni sami sliki. Na veliki sliki iz leta 1891, ki meri 1,8 krat 2,6 metra, je uspel naslikati kar 42 mačk ameriške milijonarke Kate Birdsall Johnson, naslov Ljubimci moje žene pa si je izmislil njen mož. Johnsonova je imela kar 350 mačk.


 

Édouard Manet: Olimpija, 1863

Brez mačke ni niti znamenita Olimpija, prelomna slika v karieri impresionista Édouarda Maneta, ki je ob premieri leta 1865 na Pariškem salonu sprožila enega najznamenitejših škandalov v zgodovini umetnosti. Črne muce ob nogah protagonistke slike sprva ne vidiš, morda najprej njene oči. Seveda ni bila mačka tista, ki je sprožila škandal, pač pa aluzije upodobljenke na prostitutko.


 

Gustave Courbet: Umetnikov atelje, 1855

Tudi Courbet je na ogromni, 3,6 krat 5,9 metra veliki sliki, na kateri je ovekovečil lasten atelje, mački odmeril eminentno mesto. Postavil jo je tik ob svoj avtoportret. Upodobil se je pri slikanju krajine doline reke Loue, ob goli modelki, ki se zakriva pred otrokom, za muco pa se zdi, da ji za dogajanje ni kaj prida mar.


 

Paul Gauguin: Od kod prihajamo? Kaj smo? Kam gremo?, 1897–98

Da sodita mački na sredino kompozicije, je ob ustvarjanju prav tako ogromne slike, ki meri 1,4 krat 3,7 metra, nastala pa je na Tahitiju, presodil tudi Gauguin. Posebnost slike, o kateri je izjavil, da je najboljša, kar jih je ustvaril dotlej, in da ne verjame, da bo kaj takega uspel ponoviti, je, da je njeno sporočilo potrebno »brati« z desne proti levi. Prikazuje tri starostne dobe v življenju od otroštva na desni do starosti na levi strani. Muci je postavil na sredo, seveda v najlepša leta mladosti.


 

Frida Kahlo: Avtoportret s trnovo ogrlico in kolibrijem, 1940

Slikarka, znana po seriji lastnih upodobitev, je ta avtoportret ustvarila po ločitvi od Diega Rivere in koncu razmerja s fotografom Nickolasom Murayem. Mačko si je posadila na levo rame in jo vključila v skrivnostno simboliko slike, katere del so še opica, metulja in kačja pastirja.