Čuvaji kulturne dediščine proti obnovi Plečnikovega stadiona

 »Zavedamo se, da Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) s prijavo v program Europa Nostra ne bo rešilo finančne konstrukcije reševanja Plečnikovega stadiona, kot jo je zastavil naročnik. Prijavo je sprožilo dejstvo, da se gradbeno dovoljenje rešuje po posebnem,'»enotnem postopku', kar pomeni bližnjico pri reševanju občutljivih odločitev,« ocenjuje arhitekt Jurij Kobe. Uvrstitev stadiona na seznam najbolj ogroženih evropskih kulturnih dediščin po mnenju družbe BŠP škodi njihovemu ugledu kot investitorja projekta.

Nedavno je v javnosti odjeknila informacija, da je med kandidati za program Europa Nostra tudi Plečnikov stadion. Mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine pri evropski komisiji je namreč objavila seznam 14 primerov ogrožene kulturne dediščine v Evropi in stadion uvrstila na 12. mesto. Prijavo je oddalo Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), ki mu predseduje arhitekt Jurij Kobe. Po mnenju društva investitor pri obnovi namerava odstraniti vse originalne elemente stadiona in na njegovem mestu zgraditi povsem nov stadion.



DAL si namreč prizadeva za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v prvotni obliki. Stadion, zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov, zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji in velja za mojstrsko delo arhitekta Jožeta Plečnika. Stadion za Bežigradom je deloval vse do leta 2007, od takrat naprej pa se vleče saga z njegovo prenovo, ki jo načrtuje družba Bežigrajski športni park (BŠP). Njeni lastniki so družba Elektronček poslovneža Joca Pečečnika, MOL in Olimpijski komite Slovenije.

Kaj to pomeni za načrt obnove stadiona

Na vprašanje, kaj uvrstitev stadiona na seznam najbolj ogroženih evropskih kulturnih dediščin konkretno pomeni za uresničitev tega projekta, Jurij Kobe, predsednik DAL, odgovarja: »Vsekakor si predstavljamo, da bodo predstavniki programa Europa Nostra najprej stopili v stik z naročniki projekta, tako kot smo, žal neuspešno, poskušali mi leta 2017, ko smo v Cankarjevem domu organizirali javno razpravo na to temo. Še vedno smo prepričani, in pri tem sta nam je pridružili tudi fakulteta za arhitekturo in fakulteta za krajinsko arhitekturo, da je mogoče količino novega programa na območju stadiona omejiti ali preusmeriti na bližnja zemljišča.«



Kobe ob tem jasno poudarja, da njihova želja nikakor ni doseči, da bi stadion propadal. »Vprašanje o tem, zakaj prijava, skoraj zveni bolj kot obtožba, ne meri pa v njen namen. Kultura je danes v očeh marsikoga, tudi na vladi, prej breme kot nosilec nacionalne identitete, mi pa si prizadevamo takšno mnenje spremeniti,« dodaja Kobe.

Marca prihodnje leto gradbeno dovoljenje

V družbi BŠP pravijo, da o omenjeni prijavi vedo le toliko, kolikor so izvedeli iz medijev. »Več bomo lahko povedali, ko nas bodo obiskali predstavniki programa Europa Nostra, nam predstavili svoje pogoje, mi pa jim bomo predstavili našo plat zgodbe.« Po njihovem mnenju so navedbe te organizacije zavajajoče in škodijo ugledu investitorja.

»Pri načrtovani gradnji oziroma obnovi Plečnikovega stadiona ne gre za odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega, kot navaja Europa Nostra, ampak gre za ohranitev vseh zavarovanih delov spomenika ter gradnjo spremljajočih programov in objektov. Z zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije redno sodelujemo in skupaj pripravljamo konservatorski načrt, ki mu bo moral med gradnjo investitor nujno slediti. To bo tudi prva stvar, ki jo bomo predstavili predstavnikom programa Europa Nostra, ko nas bodo obiskali,« pravijo v družbi BŠP.

Sicer pa je projekt Bežigrajski športni park še vedno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja po integralnem postopku. »Konec novembra smo na okoljsko ministrstvo poslali dopolnjene predloge, ministrstvo pa je pred dnevi mnenjedajalcem poslalo drugi krog mnenj. Po najboljšem scenariju bi lahko gradbeno dovoljenje dobili do konca marca prihodnje leto,« še pravijo v družbi BŠP.

 

Kobe pred leti sodeloval na natečaju za stadion

Konec avgusta leta 2008 je poslovnež Joc Pečečnik, lastnik centralnega stadiona Bežigrad, razpisal mednarodni natečaj, s katerim je želel pridobiti najprimernejšo urbanistično in arhitekturno rešitev za prenovo in dograditev stadiona. Projektni svet je k sodelovanju na natečaju povabil štiri priznane slovenske in štiri tuje arhitekturne biroje, ki imajo izkušnje in reference predvsem na področju prenove arhitekturne dediščine in poznajo Plečnikovo arhitekturo, hkrati pa imajo tudi izkušnje na področju načrtovanja športnih objektov. Med povabljenimi in sodelujočimi na razpisu je bil tudi arhitekt Jurij Kobe oziroma biro Atelier arhitekti.

Po naših informacijah je Kobe na tem mednarodnem natečaju zasedel drugo mesto in ni bil med izbranimi. V mednarodni ocenjevalni komisiji je bila tudi arhitektka Maja Ivanič, sicer predstavnica DAL. Na vprašanje, kako to komentira, je Kobe odgovoril: »Natečaj leta 2008 je bil po zaslugi takratnega izvršnega odbora DAL razpisan zato, ker je pred tem že bil pridobljen projekt iz Južnoafriške republike, ki je v bistveno večji meri obračunal s Plečnikom. Naš biro se je odzval vabilu, da bi ohranili stadion v njegovem osnovnem obsegu in kolikor mogoče v osnovni obliki. To smo, znotraj ograje, tudi dosegli, vendar z intenzivno pozidavo neposredne soseščine. Takrat stadion še ni bil razglašen za spomenik državnega pomena, to se je zgodilo leta 2009. Danes tega v nobenem primeru ne bi ponavljali.«

Tega, da naj bi njihov projekt pred enajstimi leti zasedel drugo mesto Kobe, ne ve. »Rangiranja ni bilo, za nadaljnje projektiranje je bil izbran nemški projekt. Vem le, da je bil naš projekt najbližji članu žirije iz vrst spomeniške stroke, ker je stadion in njegov ožji prostor ostal v obliki, kot jo je zasnoval Plečnik,« še dodaja Kobe.