V sklopu projekta Dediščina nas povezuje so v stavbi Stare sodnije v Litiji obnovili kletne prostore in v njih uredili več novih muzejskih razstav, med drugim tudi spominsko sobo skladatelju, glasbeniku in zborovodji
Petru Jerebu. Naložba je stala dobrih 350 tisoč evrov, od tega je 150 tisočakov primaknila Evropska unija.
Namen projekta je raziskovalno delo in med drugim tudi promocija lokalne kulturne dediščine ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je obdobje, v katerem je bila zgrajena Stara sodnija, kjer so nekoč delili pravico, v delu objekta pa je bil tudi zapor. Vse od prihoda vlaka v mesto leta 1849 pa do leta 1939 obiskovalca skozi bogato zgodovino Litije in bližnje okolice vodi multimedijska predstavitev.
Tudi iz razglednic lahko obiskovalci spoznajo razvoj Litije zadnjih dvesto let.
V Litiji je bil zaprt tudi dramatik in pesnik Mile Klopčič.
Odkrili so vodnjak, za katerega niso niti slutili, da bi lahko bil na tem mestu.
Obnovitev zahodnega trakta kleti muzeja je zasnoval arhitekt
Miloš Hrastelj iz podjetja Scorpio Studio, obnovo 270 kvadratnih metrov prostorov pa je izvedlo podjetje Gradnje Moste. Pri delu so se presenečenja kar vrstila, je povedala
Helena Hauptman, vodja muzeja in kustosinja. Odkrili so namreč vodnjak, za katerega niso niti slutili, da bi lahko bil na tem mestu.
V stavbo so bili vgrajeni ogromni kamni z izjemno trdo rudnino iz bližnjega rudnika Sitarjevec, kar je adaptacijo še otežilo. Odkrili so tudi zasut prostor brez oken in vrat, za katerega se je ob praznjenju izkazalo, da gre za navoz savskega proda. Za tekoče reševanje vseh izzivov so zaslužni tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nadzornik gradnje – Gradbeni inženering Pino. Oboji so pokazali izjemno naklonjenost arhitekturni dediščini Litije.
350.000
evrov je stala prenova kleti in muzejske razstave
Minister predlaga virtualne svetove
V času, ko je bilo tu sodišče, niso smele manjkati zaporniške celice, ki jim je bil namenjen poseben trakt stavbe, v kleti pa je bila samica, za tiste bolj poredne državljane rajnke Avstro-Ogrske in prve Jugoslavije. Ne ravno v samici je bil skupaj s svojim bratom zaprt tudi dramatik in pesnik
Mile Klopčič, ki je prav v Litiji napisal velik del svoje pesniške zbirke z naslovom
Plamteči okovi iz leta 1924. Iz nekdaj priljubljenih razglednic obiskovalci lahko spoznajo, kako se je v zadnjih dveh stoletjih razvijalo in spreminjalo mesto ob Savi.

V Jerebovi spominski sobi je postavljen tudi njegov klavir. Foto Bojan Rajšek
V prostorih je zapisana zgodovina pevskega društva Lipa in pihalnega orkestra Litija iz sosednjega Šmartnega pri Litiji pa pevsko društvo Zvon, ki svojo tradicijo črpajo iz konca 19. stoletja in so še danes aktivna. Posebno pozornost so snovalci razstav namenili najmlajšim, del obnovljenih prostorov pa je namenjen za začasne in gostujoče razstave.
Prostori so namenjeni tudi muzejskim delavnicam in so opremljeni tako, da jih je mogoče uporabiti za organizacijo manjših dogodkov. V okviru projekta
Dediščina nas povezuje v Litiji izvajajo predavanja in ustvarjalne delavnice. »Obisk je nad vsemi pričakovanji. Ponoviti smo morali predavanje o zgodovini Stare sodnije, delavnica izdelkov iz ličkanja pa je imela kar štiri ponovitve,« je povedala Hauptmanova. »Potencial, ki ga predstavljajo teme, s katerimi se ukvarja Mestni muzej Litija, je izjemen. V 21. stoletju pa se kažejo še neslutene možnosti nadgradnje v virtualnih svetovih,« je prepričan
Zoran Poznič, minister za kulturo.

V kleti Stare sodnije so obnovili zaporniško samico. Foto Bojan Rajšek