Pešci in kolesarji potrebujejo več prostora
Inštitut za politike prostora vabi občine, naj omogočijo udobno hojo in kolesarjenje.
Odpri galerijo
Zmanjšanje avtomobilskega prometa med epidemijo je imelo zelo dobre učinke. Foto Jure Eržen
Medtem ko število kolesarjev v slovenskih mestih raste, na Inštitutu za politike prostora vabijo občine, naj z njihovo pomočjo prilagodijo promet novim razmeram ter kolesarjem in pešcem namenijo več prostora.
Občine, ki jih zanima prilagajanje prometa za življenje med epidemijo in po njej, imajo še do jutri čas za prijavo na razpis Inštituta za politike prostora s sedežem v Ljubljani. Vabilo je del aktivnosti v okviru projekta Life, sofinanciranega iz istoimenskega evropskega programa in iz sklada za podnebne spremembe. S sodelovanjem z občinami, pravijo na inštitutu, bi skupaj oblikovali in izvedli ukrepe za izboljšanje pogojev za kolesarjenje in hojo.
»V času epidemije se je pokazalo, da pešci in kolesarji potrebujejo več prostora,« pravi sociolog Aidan Cerar, ki se na Inštitutu za politike prostora ukvarja s trajnostnim urbanim razvojem, skupnostnimi praksami in trajnostno mobilnostjo. »Eden od učinkov epidemije so tudi zmanjšane kapacitete javnega potniškega prometa, kar pomeni, da bo za določen delež ljudi, ki vsak dan potuje, treba najti nov način. Ker se predvsem danes večinoma premikamo na kratke razdalje, sta lahko hoja in kolesarjenje idealna načina premikanja,« nadaljuje Cerar. »Hkrati je imelo zmanjšanje avtomobilskega prometa med epidemijo zelo dobre učinke, saj so se v mestih zmanjšali nevarni izpusti, in to na eno tretjino prejšnjega deleža. Hoja in kolesarjenje se kažeta tudi kot ena bolj varnih načinov potovanja v smislu upoštevanja fizične distance.« Po njegovem mnenju se je med epidemijo tudi pokazalo, da so lahko prostori okoli naših domov »zelo prijetni in primerni za gibanje«, če je na njih manj prometa.
Toda kljub zmanjšanemu obsegu motornega prometa so ceste pretežno še vedno namenjene avtomobilom, na preozkih pločnikih in kolesarskih stezah pa je upoštevanje pravila ustrezne razdalje v praksi pogosto težko izvajati. Če želimo ljudem omogočiti varno hojo in kolesarjenje, moramo izboljšati pogoje za to, menijo na Inštitutu za politike prostora.
Po njihovem se je zadnjih nekaj mesecih pokazalo tudi, da »manevrski prostor« za prilagajanje takšnim zahtevam obstaja, to kaže tudi praksa mest iz tujine, kot so Milano, Pariz, Dunaj, Berlin, Dublin, Birmingham, Bogota in Tirana. »Njihov skupni imenovalec je, da so našli ukrepe za varno in udobno hojo ter kolesarjenje. To so mesta, ki krepijo kolesarsko mrežo,« pravi Aidan Cerar. »Številna od teh mest so se odločila, da bodo z ukrepi nadaljevala tudi po koncu epidemije, saj so koristni za mesta, prebivalce in okolje.«
Pri razpisu na inštitutu računajo na pomoč eni ali dvema občinama, kot pravi Cerar, so tolikšne finančne zmogljivosti, toda želijo si, da bi pobudam sledile tudi druge občine. Od izbrane občine pa pričakujejo sodelovanje, zavzetost in sodoben pristop k razvoju občine in urejanju prometa. Pred nekaj dnevi so se s podobnimi pobudami obrnili tudi na ministrstvo za infrastrukturo. V pismu so državo med drugim pozvali k širitvi infrastrukture za hojo in kolesarjenje, širitvi mreže za izposojo koles in vlaganju v železniško infrastrukturo.
Kolesarjenje, tudi tokrat v znamenje protesta, pa bodo jutri nadaljevali v prestolnici in drugih mestih po državi. »V znamenje naše nepokorljivosti in proti avtoritarnim ukrepom vlade pod masko boja proti koronavirusu smo se podali na balkone ter z zvočnimi demonstracijami glasno izražali svoje nezadovoljstvo. 24. aprila smo se z balkonov podali na kolesa, kolektivno osvobodili svoja telesa ter začeli ustvarjati novo obliko,« so včeraj sporočili iz več iniciativ in kolektivov, povezanih pod geslom Z balkonov na kolesa. Danes zvečer pa vabijo, kot so zapisali, k soustvarjanju skupnih prostorov srečevanja na prvo kolesarsko skupščino, ki bo ob 18. uri na dvorišču AKC Metelkova mesto. »To ne pomeni, da se umikamo iz ulic, temveč gre le za širjenje polja upora.«
Občine, ki jih zanima prilagajanje prometa za življenje med epidemijo in po njej, imajo še do jutri čas za prijavo na razpis Inštituta za politike prostora s sedežem v Ljubljani. Vabilo je del aktivnosti v okviru projekta Life, sofinanciranega iz istoimenskega evropskega programa in iz sklada za podnebne spremembe. S sodelovanjem z občinami, pravijo na inštitutu, bi skupaj oblikovali in izvedli ukrepe za izboljšanje pogojev za kolesarjenje in hojo.
»V času epidemije se je pokazalo, da pešci in kolesarji potrebujejo več prostora,« pravi sociolog Aidan Cerar, ki se na Inštitutu za politike prostora ukvarja s trajnostnim urbanim razvojem, skupnostnimi praksami in trajnostno mobilnostjo. »Eden od učinkov epidemije so tudi zmanjšane kapacitete javnega potniškega prometa, kar pomeni, da bo za določen delež ljudi, ki vsak dan potuje, treba najti nov način. Ker se predvsem danes večinoma premikamo na kratke razdalje, sta lahko hoja in kolesarjenje idealna načina premikanja,« nadaljuje Cerar. »Hkrati je imelo zmanjšanje avtomobilskega prometa med epidemijo zelo dobre učinke, saj so se v mestih zmanjšali nevarni izpusti, in to na eno tretjino prejšnjega deleža. Hoja in kolesarjenje se kažeta tudi kot ena bolj varnih načinov potovanja v smislu upoštevanja fizične distance.« Po njegovem mnenju se je med epidemijo tudi pokazalo, da so lahko prostori okoli naših domov »zelo prijetni in primerni za gibanje«, če je na njih manj prometa.
Toda kljub zmanjšanemu obsegu motornega prometa so ceste pretežno še vedno namenjene avtomobilom, na preozkih pločnikih in kolesarskih stezah pa je upoštevanje pravila ustrezne razdalje v praksi pogosto težko izvajati. Če želimo ljudem omogočiti varno hojo in kolesarjenje, moramo izboljšati pogoje za to, menijo na Inštitutu za politike prostora.
Dobre prakse iz tujine
Po njihovem se je zadnjih nekaj mesecih pokazalo tudi, da »manevrski prostor« za prilagajanje takšnim zahtevam obstaja, to kaže tudi praksa mest iz tujine, kot so Milano, Pariz, Dunaj, Berlin, Dublin, Birmingham, Bogota in Tirana. »Njihov skupni imenovalec je, da so našli ukrepe za varno in udobno hojo ter kolesarjenje. To so mesta, ki krepijo kolesarsko mrežo,« pravi Aidan Cerar. »Številna od teh mest so se odločila, da bodo z ukrepi nadaljevala tudi po koncu epidemije, saj so koristni za mesta, prebivalce in okolje.«
Pri razpisu na inštitutu računajo na pomoč eni ali dvema občinama, kot pravi Cerar, so tolikšne finančne zmogljivosti, toda želijo si, da bi pobudam sledile tudi druge občine. Od izbrane občine pa pričakujejo sodelovanje, zavzetost in sodoben pristop k razvoju občine in urejanju prometa. Pred nekaj dnevi so se s podobnimi pobudami obrnili tudi na ministrstvo za infrastrukturo. V pismu so državo med drugim pozvali k širitvi infrastrukture za hojo in kolesarjenje, širitvi mreže za izposojo koles in vlaganju v železniško infrastrukturo.
Kolesarska skupščina
Kolesarjenje, tudi tokrat v znamenje protesta, pa bodo jutri nadaljevali v prestolnici in drugih mestih po državi. »V znamenje naše nepokorljivosti in proti avtoritarnim ukrepom vlade pod masko boja proti koronavirusu smo se podali na balkone ter z zvočnimi demonstracijami glasno izražali svoje nezadovoljstvo. 24. aprila smo se z balkonov podali na kolesa, kolektivno osvobodili svoja telesa ter začeli ustvarjati novo obliko,« so včeraj sporočili iz več iniciativ in kolektivov, povezanih pod geslom Z balkonov na kolesa. Danes zvečer pa vabijo, kot so zapisali, k soustvarjanju skupnih prostorov srečevanja na prvo kolesarsko skupščino, ki bo ob 18. uri na dvorišču AKC Metelkova mesto. »To ne pomeni, da se umikamo iz ulic, temveč gre le za širjenje polja upora.«
