Občina bi rada prodala Hartnerjevo vilo
Država je zaradi njenega kulturnozgodovinskega pomena zanjo dedičem izplačala odškodnino
Odpri galerijo
Hartnerjevo vilo je občina najprej hotela imeti, sedaj jo namerava prodati. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Murska Sobota - Če bodo soboški mestni svetniki marca v drugem branju brez sprememb potrdili letošnji proračun skupaj z načrtom ravnanja z občinskim nepremičnim premoženjem, bo zgodovinska Harnerjeva vila na robu mestnega središča še letos naprodaj. Občina jo bo poskušala prodati za pol milijona evrov kljub temu, da so vse do lanskega leta napovedovali njeno obnovo in preureditev v mestno hišo ali kaj podobnega. To utegne pripeljati do njenega dokončnega propada.
Vila, zgrajena leta 1928, je sicer kot lokalni kulturnozgodovinski spomenik meščanske in trške arhitekture zaščitena z občinskim odlokom, vendar že od leta 2003, ko se je iz nje izselila knjižnica, prazna propada. Do leta 2017 je občina za svojo brezbrižnost do nekdanjega domovanja medvojnega soboškega, k madžarizaciji Prekmurja nagnjenega župana Ferdinanda Hartnerja še imela izgovor, saj so še vedno trajali dolgi postopki vračanja odvzetega premoženja Hartnerjevim dedičem. Toda potem, ko jim je država za grad pri Gradu na Goričkem in za vilo v Murski Soboti izplačala odškodnino zato, da bi oba kulturna spomenika ostala v javni lasti, je lastnica vile tudi formalno postala mestna občina in takrat je župan Aleksander Jevšek še napovedoval njeno prenovo in oživitev.
Sedaj pa na občini pravijo, da so se za prodajo odločili, ker ni dovolj denarja za obnovo (okvirno naj bi bilo potrebno milijon ali celo dva milijona evrov), so pa dolžni s svojim premoženjem ravnati gospodarno. Gospodarno rabo Hartnerjeve vile lahko po njihovih besedah občina doseže le z njeno prodajo. "Toda ne glede na lastništvo bo vila še naprej biser Murske Sobote, saj bo moral vsakokratni lastnik objekt uporabljati in prenavljati v skladu s predpisi o varovanju kulturne dediščine."
Interesentov za nakup vile občina še nima, vendar pravijo, da do sprejema proračuna tako ali tako ne morejo začeti s prodajo. Če pa vile ne bo mogoče prodati, bodo iskali druge možnosti financiranja njene obnove, da je ne bi prepustili propadanju, so še sporočili.
In prav slednje, da torej kupcev za vilo ne bo in da bo propadla, če zanjo ne bo poskrbela občina, je po mnenju soboškega odvetnika Radoslava Sukiča najverjetnejši prihodnji scenarij. Sukič govori iz lastnih izkušenj, saj je sam lastnik dveh spomeniško zaščitenih soboških vil, Bergerjeve v središču mesta in Valijeve vile pri vrtcu Gozdiček.
Bergerjevo vilo je Sukič obnovil v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in zanjo že nekaj časa išče najemnike, vendar zaman. Valijevo vilo pa je kar nekaj let poskušal prodati, a tudi tam ni bilo zanimanja. "V Murski Soboti preprosto ne morete oddati v najem ali prodati kaj takšnega," pravi.
Direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs pa pravi, da bi bilo treba teh malo zgodovinskih objektov v mestu, ki jih imamo, ohranjati in tudi na njih graditi turistično ponudbo in javno podobo Murske Sobote. "To seveda ne pomeni, da takšen objekt ne more biti v zasebni lasti. Toda denar za njegovo prenovo bi bilo iz različnih skladov in mehanizmov lažje dobiti, če bi ostal občinski."
Kako dolgo bodo vrata Hartnerjeve vile ostala zaprta? FOTO: Jože Pojbič/Delo
Vila, zgrajena leta 1928, je sicer kot lokalni kulturnozgodovinski spomenik meščanske in trške arhitekture zaščitena z občinskim odlokom, vendar že od leta 2003, ko se je iz nje izselila knjižnica, prazna propada. Do leta 2017 je občina za svojo brezbrižnost do nekdanjega domovanja medvojnega soboškega, k madžarizaciji Prekmurja nagnjenega župana Ferdinanda Hartnerja še imela izgovor, saj so še vedno trajali dolgi postopki vračanja odvzetega premoženja Hartnerjevim dedičem. Toda potem, ko jim je država za grad pri Gradu na Goričkem in za vilo v Murski Soboti izplačala odškodnino zato, da bi oba kulturna spomenika ostala v javni lasti, je lastnica vile tudi formalno postala mestna občina in takrat je župan Aleksander Jevšek še napovedoval njeno prenovo in oživitev.
Denarja za obnovo ni
Sedaj pa na občini pravijo, da so se za prodajo odločili, ker ni dovolj denarja za obnovo (okvirno naj bi bilo potrebno milijon ali celo dva milijona evrov), so pa dolžni s svojim premoženjem ravnati gospodarno. Gospodarno rabo Hartnerjeve vile lahko po njihovih besedah občina doseže le z njeno prodajo. "Toda ne glede na lastništvo bo vila še naprej biser Murske Sobote, saj bo moral vsakokratni lastnik objekt uporabljati in prenavljati v skladu s predpisi o varovanju kulturne dediščine."
Interesentov za nakup vile občina še nima, vendar pravijo, da do sprejema proračuna tako ali tako ne morejo začeti s prodajo. Če pa vile ne bo mogoče prodati, bodo iskali druge možnosti financiranja njene obnove, da je ne bi prepustili propadanju, so še sporočili.
Vilo bo težko prodati
In prav slednje, da torej kupcev za vilo ne bo in da bo propadla, če zanjo ne bo poskrbela občina, je po mnenju soboškega odvetnika Radoslava Sukiča najverjetnejši prihodnji scenarij. Sukič govori iz lastnih izkušenj, saj je sam lastnik dveh spomeniško zaščitenih soboških vil, Bergerjeve v središču mesta in Valijeve vile pri vrtcu Gozdiček.
Radoslav Sukič že dolgo neuspešno išče najemnike za prenovljeno Bergerjevo vilo. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Bergerjevo vilo je Sukič obnovil v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in zanjo že nekaj časa išče najemnike, vendar zaman. Valijevo vilo pa je kar nekaj let poskušal prodati, a tudi tam ni bilo zanimanja. "V Murski Soboti preprosto ne morete oddati v najem ali prodati kaj takšnega," pravi.
Direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs pa pravi, da bi bilo treba teh malo zgodovinskih objektov v mestu, ki jih imamo, ohranjati in tudi na njih graditi turistično ponudbo in javno podobo Murske Sobote. "To seveda ne pomeni, da takšen objekt ne more biti v zasebni lasti. Toda denar za njegovo prenovo bi bilo iz različnih skladov in mehanizmov lažje dobiti, če bi ostal občinski."
