Pajdaštvo proti SMC na račun zdravja
Dogovor SD, SDS in Desusa o blokadi zakona o sanaciji Celjske kotline
Odpri galerijo
Z leve Boris Šuštar, Civilne iniciative Celja, poslanka SMC Janja Sluga in dr. Cvetka Ribarič Lasnik, Inštitut za okolje in prostor Celje.
Celje – »Poslanci SD, SDS in Desusa so z obstrukcijo obravnave zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline na parlamentarnem odboru Celjanom primazali klofuto,« o prekinitvi seje odbora zaradi nesklepčnosti pravi poslanka SMC Janja Sluga, prvopodpisana pod predlog zakona.
Zakon je kljub nasprotovanju ministrice Irene Majcen in vlade februarja v prvem branju v državnem zboru dobil podporo. Pred drugo obravnavo je Slugova s poslanci SDS in Levice uskladila še amandmaje o – poleg Celja in Štor – vključitvi Šentjurja in o finančnih obveznostih onesnaževalcev.
A po naših virih so se pred sejo odbora v sredo v SD, SDS in Desusu dogovorili, da »celjski« zakon blokirajo, član iz NSi pa se seje ni niti udeležil. Šentjurska poslanka SDS Jelka Godec in poslanec Vinko Gorenak sta včeraj povedala, da zakon ob vključitvi Šentjurja podpirata. Dan prej Godčeva na odboru ni dobila besede.
Zakon je uvrščen na izredno sejo državnega zbora prihodnji teden in Slugova upa, da se bo ta pravočasno nadaljevala ter da bodo poslanci o zakonu lahko glasovali.
Cvetka Ribarič Lasnik z inštituta za okolje povzema prioritete zakona: »Nujna je sanacija zemlje na otroških igriščih ter območja Stare Cinkarne.« Kritično onesnaženo območje v Celjski kotlini meri 18 kvadratnih kilometrov. Zakon bi začeli izvajati leta 2022 in v desetih letih za najnujnejše ukrepe potrebovali 24 milijonov evrov. Ob sofinanciranju onesnaževalcev bi potrebovali največ 1,5 milijona evrov javnih sredstev na leto.
Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja poziva poslance, naj zakon podprejo ne glede na predvolilna politična kupčkanja, na nujnost sprejetja opozarja tudi Alpe Adria Green. Pri nasprotovanju gre namreč očitno tudi za to, da bi si druge stranke zasluge za zakon ali uredbo o sanaciji Celjske kotline raje prisvojile v prihodnjem sklicu parlamenta.
Zakon je kljub nasprotovanju ministrice Irene Majcen in vlade februarja v prvem branju v državnem zboru dobil podporo. Pred drugo obravnavo je Slugova s poslanci SDS in Levice uskladila še amandmaje o – poleg Celja in Štor – vključitvi Šentjurja in o finančnih obveznostih onesnaževalcev.
A po naših virih so se pred sejo odbora v sredo v SD, SDS in Desusu dogovorili, da »celjski« zakon blokirajo, član iz NSi pa se seje ni niti udeležil. Šentjurska poslanka SDS Jelka Godec in poslanec Vinko Gorenak sta včeraj povedala, da zakon ob vključitvi Šentjurja podpirata. Dan prej Godčeva na odboru ni dobila besede.
Zakon je uvrščen na izredno sejo državnega zbora prihodnji teden in Slugova upa, da se bo ta pravočasno nadaljevala ter da bodo poslanci o zakonu lahko glasovali.
Cvetka Ribarič Lasnik z inštituta za okolje povzema prioritete zakona: »Nujna je sanacija zemlje na otroških igriščih ter območja Stare Cinkarne.« Kritično onesnaženo območje v Celjski kotlini meri 18 kvadratnih kilometrov. Zakon bi začeli izvajati leta 2022 in v desetih letih za najnujnejše ukrepe potrebovali 24 milijonov evrov. Ob sofinanciranju onesnaževalcev bi potrebovali največ 1,5 milijona evrov javnih sredstev na leto.
Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja poziva poslance, naj zakon podprejo ne glede na predvolilna politična kupčkanja, na nujnost sprejetja opozarja tudi Alpe Adria Green. Pri nasprotovanju gre namreč očitno tudi za to, da bi si druge stranke zasluge za zakon ali uredbo o sanaciji Celjske kotline raje prisvojile v prihodnjem sklicu parlamenta.
