Moja super protitelesa

Zadnjih nekaj mesecev se intenzivno ukvarjam s protitelesi proti sars-cov-2. Decembra je bil okužen družinski član, sama sem imela simptome, podobne virozi. Zdravnica je rekla, da bi bil rezultat mojega testa najverjetneje lažno negativen, da pa lahko čez čas opravim test na protitelesa.

Čez štiri tedne sem bila v laboratoriju. Izvid je pokazal, da so v moji krvi prisotna specifična protitelesa, »kar pomeni, da ste v preteklosti preboleli covid-19 ali ste bili cepljeni«, je pisalo na izvidu.
Oddahnila sem si, a previdno. Strokovnjaki so že mesece opozarjali, da je vrednosti protiteles težko razložiti. Koliko jih je in v kolikšnem času izginejo, je odvisno od posameznikovega imunskega odziva. Zato me je presenetil klic zdravnice, ki mi je po telefonu čestitala. Zakaj pa, sem jo vprašala. Ker imate toliko protiteles, je bil njen odgovor. Prvič sem pogledala svoj izvid: vrednost je bila desetkrat višja od referenčne.

Zdravnica mi je priporočila, naj čez čas opravim nov test. Tokrat je od okužbe minilo tri mesece in zdaj sem že znala brati številke: mojih protiteles je bilo trikrat več kot prejšnjič. Pomislila sem, da sem morda medicinski fenomen. Ali da sem med tistimi petimi odstotki prebivalstva, ki imajo tako imenovana superprotitelesa, ki učinkoviteje preprečujejo vstop virusov v celice. A stvar se je pokazala za veliko bolj enostavno. Na splošno za protitelesa velja, da se pojavijo približno štiri tedne po okužbi, nato naraščajo, po nekaj mesecih pa naj bi začela padati. Lahko da pri vašem prvem testiranju še ni bila dosežena največja možna količina, so pojasnili strokovnjaki. A še vedno sem se počutila varno, tako rekoč nedotakljivo. Dokler nisem srečala osebe z istim rezultatom. Tudi njena prijateljica naj bi prejela enak izvid in še nekdo. Moja samozavest je počasi plahnela. Skoraj hkrati sem začutila spomladansko utrujenost. Sredi noči me je spreletelo, kaj pa če ...

Jutro zatem v vrsti za PCR-test nisem več premišljevala o čudežih, ampak o tem, ali bom morda ena od 180 slovenskih bolnikov z drugič potrjeno okužbo. Danes se sprašujem, ali morda nisem tudi hipohondrinja.