Je ruski minister storil samomor? Državni mediji o dogodku izjemno skopo

Začetek tedna v Rusiji je zaznamovala novica, ki je v političnih krogih sprožila val špekulacij in nelagodja. Le nekaj ur po tem, ko je predsednik Vladimir Putin odstavil ministra za promet Romana Starovoita, so njegovo truplo našli v parku na obrobju Moskve – s strelno rano v glavi in pištolo ob telesu. Uradna preiskava se nagiba k razlagi, da je šlo za samomor, vendar okoliščine in časovna sovpadanja sprožajo številna vprašanja o resničnem ozadju dogodka.

Kremelj se je na Starovoitovo smrt odzval redkobesedno. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je v kratki izjavi dejal, da so novice povzročile pretres in da preiskava še poteka. Medtem ko so državni mediji novico omenili zgolj mimogrede – denimo v osrednjem večernem poročilu na Russia-1 je bila omenjena v pičlih 18 sekundah –, so neodvisni in tuji viri začeli razpletati kompleksno ozadje nekdanjega guvernerja Kurske regije.

Roman Starovoit, star 53 let, je bil ruski minister za promet eno leto, pred tem pa je bil guverner mejne Kurske regije, kjer se je Rusija borila z ukrajinskim vdorom. FOTO: Reuters

Starovoit je regijo vodil v času intenzivnih gradbenih del za utrditev meje z Ukrajino, s čimer naj bi preprečili prodore ukrajinskih sil. Vendar projekt ni bil uspešen: ukrajinska vojska je lani prestopila mejo in začasno zavzela del ruskega ozemlja. Ruska vojska je ob tem utrpela vojaški in simbolni poraz, projekt utrdb pa se je znašel pod drobnogledom zaradi suma korupcije in poneverb.

Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na ruske vire, je Starovoit v zadnjih tednih postal ena osrednjih oseb v razširjeni preiskavi o izginotju več kot treh milijard rubljev (okoli 41 milijonov dolarjev), namenjenih gradnji obrambne strukture. Njegov naslednik na mestu guvernerja Aleksej Smirnov in nekdanji namestnik Aleksej Dedov sta bila že aretirana in obtožena velike goljufije. Po neuradnih informacijah naj bi prav njuna pričanja dodatno obremenila Starovoita, ki se je po oceni poznavalcev znašel v brezizhodnem položaju.

»To je tragičen, a simptomatičen primer človeka, ki je ujet v sistem, iz katerega ni izhoda,« meni Nina Hruščova, profesorica mednarodnih odnosov na univerzi New School v New Yorku. Po njenih besedah je to sistem, ki nagrajuje lojalnost, dokler je ta koristna, a ne dopušča odmika brez posledic, poroča BBC.

Uradni račun na Telegramu Romana Starovoita, guvernerja Kurske regije, ga prikazuje med pregledovanjem utrdb na meji v Kurski regiji. FOTO: AFP

Starovoitova smrt je tudi zgodovinsko skoraj precedens – zadnji primer samomora visokega državnega uradnika v Rusiji sega v leto 1991, ko je po neuspešnem državnem udaru življenje končal sovjetski notranji minister Boris Pugo. Tokratna smrt pa prihaja v povsem drugačnem kontekstu – v času, ko Kremelj vse bolj centralizira oblast in sistematično odstranjuje šibke ali kompromitirane člene v upravni verigi.

Čeprav je samomor uradno še vedno zgolj domneva, je politično sporočilo jasno. Starovoitova smrt je za mnoge v politični eliti opozorilo – in hkrati svarilo –, da se sistem vsak trenutek lahko obrne tudi proti njim, pravi BBC. Za javnost, ki je o dogodku izvedela bolj po spletu kot z državne televizije, pa ostaja še eno poglavje v dolgi zgodbi o netransparentnosti in ceni politične odgovornosti v sedanji Rusiji.