Kaj je finančno gospodinjenje za starejše?
Kaj je glavni namen projekta Finančno gospodinjenje za starejše?
Namen projekta je, da starejše ozaveščamo, jim pomagamo in izobražujemo ter tako omogočamo, da se bolj aktivno vključijo v ekonomsko in družbeno življenje. Pridobljeno znanje je posameznikova odgovornost, da iz trajnosti kot načrta napravi nekaj resničnega. Projekt Finančno gospodinjenje za starejše se ukvarja s finančnim izobraževanjem, pri čemer je poudarek na upravljanju bančnih stroškov, in z bančništvom, prijaznim do starejših. Večja finančna informiranost in izobraženost ter večja suverenost pri opravljanju poslov s finančnimi institucijami vodijo do občutnega znižanja stroškov pri poslovanju s finančnimi institucijami. Na izobraževalnih delavnicah so nam starejši zaupali svoje težave oziroma izzive pri poslovanju z bankami, mi pa smo jim posredovali informacije, ki jim lahko pomagajo pri znižanju mesečnih bančnih stroškov. Potrebna je akcija za spremembe.
Na katerih področjih finančnega gospodinjenja imajo starejši največ težav?
Pri upravljanju stroškov gospodinjstva je pomembno razlikovati med mesečnimi bančnimi stroški in drugimi stroški gospodinjstva. Po deležu in znesku v skupnih stroških gospodinjstva so bančni stroški nizki, a zelo lahko in hitro obvladljivi, po drugi strani pa so preostali stroški gospodinjstva visoki po znesku in deležu.
Ali drži, da starejši plačujejo najvišje bančne stroške? Kako naj jih optimizirajo?
Starejši res plačujejo najvišje bančne stroške, tudi 5 evrov za bančno transakcijo. To je ogromno. Kar nekaj starejših plačuje položnice pri trgovcih, na blagajni. Plačilo položnic na blagajni v trgovini je opravila tudi starejša gospa. Tja jo je z avtom pripeljala hči. Gospo sem ogovoril pred trgovino: »Ali vedno tako plačujete?« Odgovorila je: »Da, je najceneje.« Provizija za plačilo položnice je 65 centov, pri tem pa moraš prej na bankomat, da sploh lahko daš gotovino na blagajni. »Ali nimate vnukov?« sem vprašal gospo. »Ne,« je odgovorila. Hči je tudi povedala, da mama doma nima interneta. Zakaj so stroški v tem primeru tako visoki? Pri plačilu položnice sta udeleženi dve osebi, hči in mama, njun čas, uporabljata avtomobil. Povedal sem jima, da je mogoče ceneje plačevati položnice. Hči pa je rekla: »Pa saj je tako v redu.«
Največji izziv pri optimizaciji bančnih stroškov ostaja, da se človek odloči in dejansko zamenja banko. Sam postopek zamenjave je sicer enostaven, vendar zaupanja ljudi ni, kljub čedalje višjim stroškom …
Kaj svetujete tistim, ki nočejo elektronskega bančništva?
Starejši se med seboj razlikujejo po načinu poslovanja z banko. Nekateri že obvladajo elektronsko bančništvo, drugi pa prisegajo na bolj tradicionalne oblike. Zlasti starejši, ki ne uporabljajo interneta, so zelo občutljivi za visoke stroške poslovanja na bančnem okencu in so pri izbiri banke bolj omejeni, saj potrebujejo in si želijo poslovalnico v bližini svojega doma. Velik problem nastane in z njim višji bančni stroški, ko bančno poslovalnico v domačem kraju zaprejo, ker banka prav tako racionalizira svoje stroške.
Rešitev je lahko mobilno bančništvo, saj nam je digitalizacija banke pripeljala na pametne telefone, ki pa jih vsi ne uporabljamo enako. Medtem ko so si mlajši z njimi domači, so za starejše večji izziv. Če zaprejo banko v njihovem domačem kraju, je to za starejše ljudi velik šok. Toda to se dogaja. Klasične bančne poslovalnice bodo zapirali, po drugi strani pa bodo tudi zaradi direktive PSD2 bančne storitve v prihodnosti imele čedalje večjo dodano vrednost za nas, uporabnike.
Kaj pa svetujete za optimizacijo stroškov gospodinjstva?
Vsekakor je treba stroške gospodinjstva vsak mesec spremljati, da lahko hitro in pravilno ukrepamo. Morda kot namig in nasvet: preverite povprečne mesečne stroške za to, da imate in uporabljate osebni avto. Sam sem bil presenečen.
Kam naj se obrnejo starejši, ki bi se radi o tem še bolj poučili?
Področji mojega delovanja sta raziskovalno delo in izobraževanje o (socialni) ekonomiji in bančništvu. O tem pišem tudi članke. Zelo sem zainteresiran za postavitev stanovanjske zadruge kot koncepta sobivanja za vse generacije tudi v Sloveniji. Moj kontakt je stojan.zorzenone@gmail.com.
