Mladi prostovoljci zložili drva in pospravili hišo
»Všeč mi je bilo druženje s starejšimi, spoznavanje novih ljudi in pomoč starejšim. Lahko bi trajalo dlje,« je dejala Eva ob koncu letošnjega humanitarnega počitniškega tedna mladih Nisi sam, ki so ga že 16. leto organizirali v Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto. Letos se ga je udeležilo 17 mladih prostovoljcev, deset dijakov novomeških srednjih šol, štirje devetošolci in trije študentje.
Novomeški Rdeči križ je organiziral že 16. humanitarni počitniški teden mladih Nisi sam. Sodelovalo je 17 mladih prostovoljcev.
Prejšnja leta oziroma pred epidemijo covida-19 je bil humanitarni počitniški teden mladih Nisi sam dejanski tabor in so mladi tudi spali v šoli. Po dveh letih premora pa so v Novem mestu obudili bistveno: da mladi postanejo prostovoljci Rdečega križa in pomagajo konkretnim ljudem. »Tako spoznajo delovanje Rdečega križa, dobijo izkušnje in neredko postanejo naši prostovoljci, ki pomagajo v naših akcijah,« pravi Barbara Ozimek, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto.
Letos so prvi dan namenili medsebojnemu spoznavanju, pogovoru o prostovoljskih izkušnjah, predstavili so jim dejavnosti novomeškega Rdečega križa in možnosti opravljanja prostovoljnega dela, dan pa so sklenili s plesno delavnico. Seznanjanje z delovanjem Rdečega križa je nujno, pravi Barbara Ozimek: »V šolskem sistemu so solidarnost in humanitarna načela potisnjeni v ozadje oziroma so manj pomembni in tudi mi med obiskovanjem šol ugotavljamo, da le polovica mladih pozna organizacijo Rdeči križ.«
Na drugi strani pa mladi tudi zato, ker jih starši želijo obvarovati pred ne vedno lepimi podobami realnega sveta – revščino, starejšimi, brezdomci, begunci … – niti ne vedo, da obstaja ta »drugi svet«, pravi sogovornica: »Ne vidijo ljudi, ki živijo v pomanjkanju, in si ne morejo predstavljati, kako je, ko ne moreš plačati položnice. Kot naši prostovoljci pa to ne samo doživijo, ampak prikrajšanim tudi pomagajo.«
Včasih je dovolj že pozornost
Ljudje ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak sta včasih dovolj že pozornost in pogovor. To so mladi prostovoljci novomeškega Rdečega križa izkusili drugi dan humanitarnega počitniškega tedna, ki so ga preživeli s 26 stanovalci Doma starejših občanov Novo mesto. Na ustvarjalni delavnici so skupaj izdelali 70 škatlic presenečenja, ki so namenjene stanovalcem ali njihovim svojcem. Dan pa so zaključili z vadbo joge.
»Vsi, stanovalci doma in naši prostovoljci, so bili zelo zadovoljni, da so se družili, pogovarjali in med drugim ugotovili, da smo skorajda vsi v sorodu,« pravi Maja Gorenc Šulc, socialna delavka v Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto: »Starejšim manjka družba mladih in takšni dnevi so zanje prava popestritev. Podobno velja tudi za naše mlade prostovoljce.«
Dva prostovoljca krajevnega odbora Rdečega križa Šentjernej sta se mladim pridružila tretji dan, ko so pomagali starejšemu paru iz Šentjerneja. Razsekali in zložili so jima drva in temeljito pospravili stanovanje ter z njunim soglasjem odstranili vso navlako. »S starejšimi, ki jim pomagamo na tak način, že kakšnega pol leta prej vzpostavimo stik in zaupen odnos,« pravi Barbara Ozimek. »Povemo jim, da jim bomo pospravili, če nam bodo dovolili, in da bomo stran vrgli samo tiste stvari, ki nam jih bodo dovolili vreči stran.«
Večina mladih ne vidi ljudi, ki živijo v pomanjkanju, in si ne morejo predstavljati, kako je, ko ne moreš plačati položnice. Kot naši prostovoljci pa to ne samo doživijo, ampak ljudem tudi pomagajo.
Barbara Ozimek
Izkušnje imajo iz preteklih humanitarnih počitniških tednov, ko so ljudem pomagali s temeljitim pospravljanjem, pleskanjem, spravilom sena, zlaganjem drv ali pa morda le s tem, da so jih obiskali … »V odročnejših krajih, kjer so starejši sami in včasih vse leto ne gredo nikamor, smo tudi doživeli, da so imeli na koledarju zabeleženo, kdaj so bili mladi prostovoljci pred letom dni pri njih. Res so veseli obiskov.«
Veliko je psihičnih težav in stisk
Ozimkova pravi, da zdaj, po dveh letih epidemije, opažajo, da je vedno več ljudi, ki se dušijo v smeteh, a ne le po vaseh in v hišah, ampak tudi po stanovanjih in v mestu. »Običajno je to povezano s psihičnimi težavami in stisko. Tega je zdaj veliko,« pove sogovornica in doda, da tudi k njim prihajajo razdraženi ljudje.
Zadnji dan humanitarnega počitniškega tedna so se prostovoljci družili z uporabniki programa Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi. »Skupaj so pomagali pakirati živilske pakete v skladišču,« pravi Maja Gorenc Šulc o dnevu, ki se je končal z rekreativnim kegljanjem. Prostovoljka Neža je svoje vtise strnila: »Všeč mi je, da smo naredili nekaj dobrega in da smo s tem pomagali drugim.«
Na Rdečem križu upajo, da so na tak izkustven način pridobili nove prostovoljce. »Skupina se je dogovorila, da se bo srečevala še naprej in spodbujala humanitarne akcije tudi med vrstniki,« pravi Barbara Ozimek, ki upa, da bodo pomladili svoje prostovoljske vrste – zdaj imajo 500 prostovoljcev, ki pa so v povprečju stari 70 let.
Sogovornica še dodaja, da jih nekoliko skrbi, kakšne vrednote ima srednja generacija, ki bi jo radi privabili med prostovoljce Rdečega križa, a ne najdejo poti do nje. »Generacijo pri 40 letih, ki nima več majhnih otrok in ji tudi še ni treba skrbeti za ostarele starše, vabimo, da se poskusi med prostovoljci Rdečega križa,« poziva Ozimkova. »Vsak, ki pride k nam, ima možnost, da ga s prostovoljstvom okužimo in postane še boljši človek.«
