Seniorji naj se povežejo med seboj
Omrežje omrežij e-seniorjev 55+ povezuje vse, ki imajo podobne interese.
Odpri galerijo
Da je splet danes ena od običajnih poti za obveščanje javnosti, vedo tudi v Plesni skupini Frajle z Rakeka. Foto Dejan Javornik
»Internet je čudovit, da med seboj poveže ljudi. Toda posameznik mora narediti korak, da ga uporablja in se poveže z drugimi ljudmi,« pravi dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru in promotor srebrne ekonomije. Že desetletja poudarja pomen sodobnih tehnologij in spletnega sodelovanja, ki je še posebno pomembno med starejšimi. Zato po vzoru podobnih projektov po svetu vzpostavlja Omrežje omrežij e-seniorjev 55+.
»Ali načrtujete kakšno akcijo za 1. oktober 2021, mednarodni dan starejših oseb? Sporočite, da bo objavljena na Omrežju omrežij e-seniorjev 55+,« vabi Jože Gričar, ki je že leta 1987, ko je bil na študiju v Ameriki, razumel, kakšne prednosti ima uporaba e-tehnologij. Ta je še toliko bolj pomembna za starejše, ki si lahko s povezovanjem prek sodobnih tehnologij oziroma e-storitev zagotovijo aktivno staranje.
Cilj projekta je čim bolj neposredno e-vključevanje starejših od 55 let, kar koristi posamezniku, njegovi družini in skupnosti. Ne gre za računalniško opismenjevanje starejših, ki je prvi korak pri uporabi sodobnih tehnologij, ampak spodbudo, da se seniorji z e-tehnologijo podajo v akcijo in poiščejo druge starejše, ki imajo podobne interese kot oni.
»V svetu si prizadevajo, da seniorji zase in za druge naredijo čim več, in za to se moramo truditi tudi pri nas,« meni Gričar. Temu je namenjeno Omrežje omrežij, ki želi povezati starejše s podobnimi interesi. V njem naj bi se na enem mestu zbrali ljudje s podobnimi interesi, delili informacije o različnih dogodkih, ki bi bili lahko zanimivi za starejše, in tako ustvarjali zanimivo skupnost. Podatke pošljite Jožetu Gričarju, ki je urednik strani, na naslov joze.gricar@um.si. Kakor pravi sam: »Za začetek je to vse: malo in preprosto.«
Sčasoma bo omrežje, na katerem so zdaj aktivni posamezniki iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Škofje Loke, morda razdeljeno tudi po regijah ali drugih pododdelkih. Vsekakor pa se bo povezovalo tudi z drugimi podobnimi omrežji. Ustanovljeno je bilo letošnje poletje in Gričar vabi vse, da se mu pridružijo, pošljejo uporabne podatke o dogodkih in zanimivostih, tako da bi bilo omrežje 1. oktobra, na mednarodni dan starejših ljudi, živahen prostor.
Omrežje omrežij se razlikuje od njegovega drugega pomembnega projekta za starejše, ki je zaživel že aprila 2019, ko je bil v tiskani in digitalni obliki pripravljen prvi Kažipot 55+, zbirka uporabnih podatkov za seniorje nad 55 let, ki ima podnaslov Za odrasle otroke (55+), ki skrbijo za starše (75+). V njem so zbrali uporabne podatke različnih ustanov, ki so pomembne za starejše: od e-uprave, zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenih domov, Združenja fizioterapevtov Slovenije, nekaterih občin, društev, knjižnic …
»Ugotovili smo, da imajo številne ustanove projekte in načine, kako pomagati starejšim, vendar te informacije niso nikjer dosegljive na enem mestu, tako da se mora posameznik potruditi, da pride do njih, brskati za njimi po različnih spletnih straneh. Kažipot pa je projekt, ki vse to zbere na enem mestu,« pravi sogovornik. Glavni namen kažipota storitev za seniorje je lažje pridobivanje informacij iz zanesljivih virov za vse starejše, njihove otroke in vse, ki pomagajo seniorjem v Sloveniji.
Zaradi epidemije kažipot lani ni izšel, letos pa ga bodo še dodatno prilagodili lokalnemu okolju. Čeprav v projektu sodeluje več občin, so največji korak naprej naredili na dveh območjih, tako da bosta septembra izšla dva lokalna kažipota: za območje Trebnjega oziroma za občine Trebnje, Šentrupert, Mirna in Mokronog ter za občini Slovenj Gradec in Mislinja. To, verjame Gričar, bo spodbuda tudi za druge občine, da bodo na enem mestu ponudile dragocene podatke o vsem, kar je koristno za starejše in njihove svojce.
»V zdravstvenih domovih in na občinah imajo pregled, kaj se na njihovem območju dogaja oziroma v katerih ustanovah sodelujejo s starejšimi,« pravi pobudnik. Če se povežejo, lahko z ne preveč truda pripravijo odlično bazo podatkov in jih tako približajo starejšim in njihovim svojcem, ki pogosto ne vedo, na koga se obrniti, ko potrebujejo pomoč za svojega starejšega sorodnika. V Slovenj Gradcu, Mislinji in na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Trebnje, so to delo že uspešno opravili. Zbrane podatke bodo septembra izdali v publikaciji, ki jo bo vsako gospodinjstvo prejelo kot prilogo lokalnega časopisa, dosegljiva pa bo tudi v digitalni obliki.
»Ali načrtujete kakšno akcijo za 1. oktober 2021, mednarodni dan starejših oseb? Sporočite, da bo objavljena na Omrežju omrežij e-seniorjev 55+,« vabi Jože Gričar, ki je že leta 1987, ko je bil na študiju v Ameriki, razumel, kakšne prednosti ima uporaba e-tehnologij. Ta je še toliko bolj pomembna za starejše, ki si lahko s povezovanjem prek sodobnih tehnologij oziroma e-storitev zagotovijo aktivno staranje.
Cilj projekta je čim bolj neposredno e-vključevanje starejših od 55 let, kar koristi posamezniku, njegovi družini in skupnosti. Ne gre za računalniško opismenjevanje starejših, ki je prvi korak pri uporabi sodobnih tehnologij, ampak spodbudo, da se seniorji z e-tehnologijo podajo v akcijo in poiščejo druge starejše, ki imajo podobne interese kot oni.
Z Omrežjem omrežij si starejši bogatijo svoj vsakdan. Foto Jure Eržen
Povezati posameznike
»V svetu si prizadevajo, da seniorji zase in za druge naredijo čim več, in za to se moramo truditi tudi pri nas,« meni Gričar. Temu je namenjeno Omrežje omrežij, ki želi povezati starejše s podobnimi interesi. V njem naj bi se na enem mestu zbrali ljudje s podobnimi interesi, delili informacije o različnih dogodkih, ki bi bili lahko zanimivi za starejše, in tako ustvarjali zanimivo skupnost. Podatke pošljite Jožetu Gričarju, ki je urednik strani, na naslov joze.gricar@um.si. Kakor pravi sam: »Za začetek je to vse: malo in preprosto.«
Omrežje omrežij je namenjeno neposrednemu povezovanju vseh starejših od 55 let.Cilj je vzpostavljanje stikov med ljudmi, ki imajo podobne interese. V svetu takšni projekti že delujejo.
Sčasoma bo omrežje, na katerem so zdaj aktivni posamezniki iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Škofje Loke, morda razdeljeno tudi po regijah ali drugih pododdelkih. Vsekakor pa se bo povezovalo tudi z drugimi podobnimi omrežji. Ustanovljeno je bilo letošnje poletje in Gričar vabi vse, da se mu pridružijo, pošljejo uporabne podatke o dogodkih in zanimivostih, tako da bi bilo omrežje 1. oktobra, na mednarodni dan starejših ljudi, živahen prostor.
Vse na enem mestu
Omrežje omrežij se razlikuje od njegovega drugega pomembnega projekta za starejše, ki je zaživel že aprila 2019, ko je bil v tiskani in digitalni obliki pripravljen prvi Kažipot 55+, zbirka uporabnih podatkov za seniorje nad 55 let, ki ima podnaslov Za odrasle otroke (55+), ki skrbijo za starše (75+). V njem so zbrali uporabne podatke različnih ustanov, ki so pomembne za starejše: od e-uprave, zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenih domov, Združenja fizioterapevtov Slovenije, nekaterih občin, društev, knjižnic …
»V svetu si prizadevajo, da seniorji zase in za druge naredijo čim več, in za to se moramo truditi tudi pri nas,« pravi Jože Gričar. Foto Blaž Samec
»Ugotovili smo, da imajo številne ustanove projekte in načine, kako pomagati starejšim, vendar te informacije niso nikjer dosegljive na enem mestu, tako da se mora posameznik potruditi, da pride do njih, brskati za njimi po različnih spletnih straneh. Kažipot pa je projekt, ki vse to zbere na enem mestu,« pravi sogovornik. Glavni namen kažipota storitev za seniorje je lažje pridobivanje informacij iz zanesljivih virov za vse starejše, njihove otroke in vse, ki pomagajo seniorjem v Sloveniji.
Slovenj Gradec in Trebnje
Zaradi epidemije kažipot lani ni izšel, letos pa ga bodo še dodatno prilagodili lokalnemu okolju. Čeprav v projektu sodeluje več občin, so največji korak naprej naredili na dveh območjih, tako da bosta septembra izšla dva lokalna kažipota: za območje Trebnjega oziroma za občine Trebnje, Šentrupert, Mirna in Mokronog ter za občini Slovenj Gradec in Mislinja. To, verjame Gričar, bo spodbuda tudi za druge občine, da bodo na enem mestu ponudile dragocene podatke o vsem, kar je koristno za starejše in njihove svojce.
Podatke pošljite Jožetu Gričarju, ki je urednik strani, na naslov joze.gricar@um.si. Kakor pravi sam: »Za začetek je to vse: malo in preprosto.«
»V zdravstvenih domovih in na občinah imajo pregled, kaj se na njihovem območju dogaja oziroma v katerih ustanovah sodelujejo s starejšimi,« pravi pobudnik. Če se povežejo, lahko z ne preveč truda pripravijo odlično bazo podatkov in jih tako približajo starejšim in njihovim svojcem, ki pogosto ne vedo, na koga se obrniti, ko potrebujejo pomoč za svojega starejšega sorodnika. V Slovenj Gradcu, Mislinji in na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Trebnje, so to delo že uspešno opravili. Zbrane podatke bodo septembra izdali v publikaciji, ki jo bo vsako gospodinjstvo prejelo kot prilogo lokalnega časopisa, dosegljiva pa bo tudi v digitalni obliki.
