Težave v popolnem svetu Walta Disneyja

Walt Disney World, najbolj obiskano letovišče na svetu in eden od stebrov ameriške popularne kulture, je pred prelomnico, pri kateri kaže, da praznovanje abrahama prihodnje leto ne bo tako bleščeče, kakor bi lahko pričakovali. Njegovo obratovanje je za najdlje v zgodovini ustavil novi koronavirus, prav veliko mu ni pomagala niti košarkarska liga NBA, ki je potekala v tem kompleksu pri Orlandu na Floridi, kajti njena gledanost je bila letos rekordno nizka.



Le nekaj dni pred znamenito končnico košarkarske lige NBA, ki je bila tokrat ob praznih tribunah v kompleksu ESPN in s podobami gledalcev prek spleta videti kot različica svojevrstnega zabaviščnega parka, so iz krovnega Disneyja sporočili, da bodo odpustili 28.000 ljudi, večino v disneylandih, med katerimi so mnogi zaradi zaščitnih ukrepov postali mesta duhov. Novica je prišla ravno v času, ko je Walt Disney World v Orlandu na Floridi praznoval 49. obletnico.


 

Tam, kjer je Čarobno kraljestvo

Letovišče, ki naj bi ponazarjalo futuristične ideje Walta Disneyja samega, bo moralo po napovedih odpustiti 6500 ljudi. V celotnem Walt Disney Worldu, ki ga sestavlja več parkov in se razteza na več kot sto kvadratnih kilometrih, je sicer do pandemije delalo okoli 77.000 zaposlenih, vsako leto pa ga je obiskalo več kot 58 milijonov ljudi. V njegovi sredi je tudi najbolj obiskani zabaviščni park na svetu, to je Čarobno kraljestvo (Magic Kingdom) z 20 milijoni obiskovalcev.

In medtem ko se zdi gigantski floridski Disneyjev svet z evropskega stališča prispodoba izumetničenosti ZDA, v domovini še vedno velja za eno izmed osrednjih točk otroškega hrepenenja. Tudi med prebiranjem okoliščin, ki so privedle do tega, da je na zamočvirjenih tleh Floride nastal ta umeten svet, se zdi, da je bil prav to cilj njegovega snovalca.



Walta Disneyja je svet animacije in domišljije že v zgodnjih letih prejšnjega stoletja tako očaral, da je leta 1920, star komaj 19 let, skupaj s starejšim bratom Royem zapustil rodni Chicago in se napotil proti sanjski Kaliforniji. Tam sta z lastnimi 250 dolarji in še 500 dolarji, izposojenimi od strica, ustanovila animacijski studio. Preboj sta doživela nekaj let pozneje s slavnim miškom Mikijem, ki je debitiral leta 1928 v risanki Parnik Vili (Steamboat Willie).

V naslednjih desetletjih so sledile velike stvaritve, ki so krojile podobo pravljičnih junakov milijonom otrok. Disneyjev imperij je rasel, s tem pa tudi hrepenenje sanjavega in navsezadnje tudi podjetnega Walta. A baje so bili prav otroci tisti, ki so pripomogli do zamisli za ureditev zabaviščnega parka, saj so pisali na studio in spraševali, ali ga lahko obiščejo, da bi se tudi sami dotaknili tega pravljičnega sveta. Ideja je korak za korakom prerastla v kalifornijski Disneyland, ki so ga odprli leta 1955.
 

Bleščeči milni mehurček

Ni prav dolgo trajalo, da so pri Disneyju ugotovili, da je med obiskovalci le pet odstotkov takih, ki pripotujejo iz vzhodnega dela ZDA, kjer pa živi 75 odstotkov vsega prebivalstva te prostrane dežele. Projekt Florida je Walt Disney sprva imenoval svoje načrte, ki jih je imel na vzhodni obali; snoval ga je skrivoma, cilj pa je bil ustvariti disneyland, ki bo še večji, boljši in še bolj popoln. Izoblikovati je hotel svet, ki bo več kot zabaviščni park, letovišče, onkraj katerega ni treba stopiti, popolni in bleščeči milni mehurček potrošnje z namestitvami, luksuznimi trgovinami ter številnimi pravljičnimi in drugimi tematskimi parki.



V iskanju popolnega sveta je šel še dlje in sanjal o nekakšnem prototipu skupnosti prihodnosti, projektu, ki ga je imenoval Epcot (Experimental Prototype Community of Tomorrow) in v katerem naj bi se rojevale futuristične zamisli o življenju v mestih.
Projekt je začel, kot je mogoče prebrati v spletni enciklopediji, uresničevati konec leta 1963, ko je odpotoval na Florido in si ogledal teren, nato pa začel skrivno operacijo odkupov zemljišč s pomočjo številnih slamnatih podjetij.

Večina lastnikov manjših zemljišč menda niti ni imela zadržkov pri prodaji zamočvirjenih parcel, vendar je Disney poskrbel za to, da se ni razvedelo za njegove velike načrte, zaradi česar so lahko bila plačila skromna, tudi za največja posestva. Dokaz za to je odkup pravic za rudarjenje od univerze Tufts, za katere je magnatova skupina plačala borih 15.000 dolarjev, kakor je mogoče izvedeti v knjigi Realityland: true-life adventures at Walt Disney World, neavtorizirani »biografiji« nastanka popolnega sveta Walta Disneyja.



A ne glede na velike načrte idejni oče nikoli ni stopil v svojo idealizirano skupnost. Leta 1966, sredi intenzivnih priprav, je umrl zaradi pljučnega raka. Podjetje je že razmišljajo o tem, da bi pozabilo na projekt, a se je zanj iz udobja upokojitve vrnil brat Roy in nadaljeval, kar je začel mlajši sorojenec. Leta 1967 so začeli graditi kompleks in 1. oktobra štiri leta pozneje odprli prvi park, Magic Kingdom, celotno letovišče pa so poimenovali Walt Disney World (in ne Disneyworld, kot so načrtovali sprva), da bi počastili ime in idejo snovalca, kakor je po zapisih v medijih vztrajal njegov brat. Slabe tri mesece po otvoritvi je umrl tudi Roy Disney.
 

Nove in nove pritikline

Epcot, ki je zaživel leta 1982, je bil še vedno poskus nekakšnega futurističnega mesta, a z bistveno manj ambicioznimi cilji, kot jih je gojil Walt Disney, sledili so še drugi sestavni deli, denimo park, ki je različica Disneyjevih hollywoodskih studiev (sprva so jih tudi uporabljali kot studie), in Disneyjevo živalsko kraljestvo, ki so ga dodali 1998. Vsako leto dobiva svet Walta Disneyja nove in nove pritikline, lani, na primer, je odprl Galaksijo na robu po franšizi Vojne zvezd.



Do prelomnega leta 2020 je Disney World na Floridi le redko zaprl vrata, a še to v času silovitih hurikanov, ki so značilni za to območje, in ob 11. septembru 2001. Letos obiskovalcev ni sprejemal kar štiri mesece, v njem še vedno vladajo posebni ukrepi, podobno kot v drugih Disneyjevih zabaviščnih parkih v Tokiu, Hongkongu, Šanghaju in Parizu. Izjema je prvi med disneylandi v Anaheimu v Kaliforniji, ki jo je covid-19 najbolj prizadel med vsemi ameriškimi zveznimi državami, saj je še vedno zaprt. Disney je tako preteklo četrtletje zaradi izpada pri zabaviščnih parkih in preloženih premier zaključil z več kot štirimi milijardami izgube, ki je niti platforma pretočnih vsebin Disney Plus ne more pokriti.

Čeprav so oblasti na Floridi manj restriktivne, pa to, resnici na ljubo, slovitemu letovišču ne pomaga prav veliko. Kot je poročal New York Times, so po odprtju sredi julija poklicali v službo le okoli 20.000 zaposlenih, preostali so še na čakanju. A ne kaže prav dobro, kajti ameriške družine se zaradi epidemiološke situacije le stežka odpravijo na potovanje na Florido. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da obisk brez objema miška Mikija in z masko na obrazu ni doživetje, o kakršnem sanjajo Američani.