Družine ugrabljenih Izraelcev na petdnevni protestni pohod
Z močnimi čustvi prežeti protestniki s plakati in majicami, potiskanimi z obrazi in imeni najdražjih pogrešanih oseb, so se včeraj peš podali na dobrih 60 kilometrov dolgo pot od Tel Aviva do Jeruzalema. Tam bi se radi sestali z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem.
Po poročanju Guardiana so se na začetku poti zbrali na enem od trgov v Tel Avivu in med zadrževanjem solza in silne jeze prosili, naj odgovorni naredijo vse, da se njihovi ljubljeni takoj vrnejo domov, saj so v Gazi že 39 dni. V začetku oktobra so namreč palestinski skrajneži Hamasa med nenadnimi napadi v izraelskih mestih ubili okoli 1200 ljudi, v ujetništvo pa jih je pri njih pristalo več kot 240.
»Naša življenja so se 7. oktobra ustavila. Vse je črno. Ne spimo, ne jemo. Nisem političarka, sem mama. Nobeni mami na svetu se ni treba počutiti tako, kot se počutim,« je z glasom, polnim obupa in žalosti, za Channel 4 izjavila Shelly Shem Tov, mama 21-letnega sina, ki so ga ugrabili med njegovim obiskom glasbenega festivala Supernova.
Časa ni več, hočejo odgovore
Množici je zaupala, da ne ve, ali ima sin sploh kaj hrane, ali sploh vidi sonce, ali ga morda kdo tepe, medtem ko je fant astmatik, a s seboj nima inhalatorja. Državo roti, naj spregovori s protestniki, saj si zelo želijo vedeti, kaj natančno se dogaja. Eden od mladeničev, ki pogreša več bližnjih, je med pohodom za Sunday Times izrazil kritiko v zvezi z vlado: »Ne dobimo pravih informacij. Hočemo odgovore. Ne vem, kaj lahko še storimo. Nimam rešitve. Ni moje delo, da najdem rešitev, ampak da dobim nazaj svojo družino.«
Pohodniki se sprašujejo, ali imajo njihovi sorodniki sploh hrano, vodo, v prvi vrsti pa nimajo nikakršnega zagotovila, da so sploh še živi. Pred množico zbranih je posebej zaskrbljeno spregovoril 36-letni Yuval Haran, ki ima med ujetniki kar nekaj družinskih članov: »Nimajo več časa. Gremo v Jeruzalem, kjer sedijo ljudje, ki imajo moč, premier in vojni kabinet, kjer je parlament. Zahtevali bomo srečanje z njimi. Slišati želimo, zakaj naših družin še ni doma.«
Do sobote v Jeruzalemu
Haran je v Hamasovem napadu izgubil očeta, teto in strica. Med ugrabljenimi so še njegova mama, sestra z možem ter njunima otrokoma, osemletnim sinom in triletno hčerko, poleg teh pa še ena teta z dvanajstletno hčerko. »Zadnjih 39 dni smo naredili vse, kar lahko, a odločil sem se, da ne morem več zgolj posedati doma ter čakati ob telefonu in računalniku, nekaj moram narediti,« je za Guardian pojasnil svojo odločitev za pohod.
S sopotniki na poti do Jeruzalema, v katerega si želijo prispeti v soboto, nameravajo spati v šotorih. Na začetku pohoda so v en glas odločno ponavljali besedo achshaw, kar pomeni zdaj. Želijo si, da bi se prava rešitev pokazala še pred njihovim prihodom v Jeruzalem. O morebitnem premirju med Izraelom in Palestino oziroma Hamasom sicer za zdaj ni ne duha ne sluha, so se pa pojavili namigi o možnosti izmenjave s palestinskimi zaporniki.
