Fantomi v operi in pred opero
Glavna zvezdnika dunajskega opernega plesa sta sopranistka Ana Netrebko, ki je odprla prireditev, in njen soprog, tenorist Yusif Eyvazov.
Odpri galerijo
Glavna zvezda večera je bila sopranistka Ana Netrebko. FOTO: Hans Punz/AFP
Dunaj – V Dunajski državni operi, ki letos praznuje 150. rojstni dan, se je na tradicionalnem Opernballu ponovno zbrala vsa smetana, blizu zagrajenega prizorišča dogajanja pa je policija v polni pripravljenosti pričakala shod demonstrantov.
Po širnem svetu je le še novoletni koncert Dunajskih filharmonikov bolj znan od sinočnje gala prireditve, na kateri se zbere približno 5000 nadvse pomembnih oseb iz domovine in tujine. Dolga je tradicija tega plesa, ki sega v čas dunajskega kongresa, na katerem so se od novembra 1814 do junija 1815 v prestolnici tedanje Avstro-Ogrske predstavniki zmagovalnih sil pogovarjali, kako po Napoleonovem porazu urediti staro celino.
A na začetku ta letna »diskoteka za elito«, ki običajno poteka zadnji četrtek pred pepelnično sredo, še ni nosila sedanjega imena, saj so jo za »operni bal« prvič razglasili leta 1935, ko je bil njen pokrovitelj eden od najbolj znanih Avstrijcev slovenskega rodu, avstrofašistični kancler Kurt Schuschnigg (Šušnik), ki je prvo republiko vodil do takrat, ko je postala »prva žrtev« nemškega nacizma.
Prireditev je prava parada ponosa, na njej se morajo pokazati ljudje, ki v avstrijski družbi kaj pomenijo, ženske pa se odenejo v oblačila, ki se lahko kosajo z modnimi kreacijami na hollywoodski podelitvi oskarjev. Na letošnjem 63. opernem plesu sta bila med izvajalci glavna zvezdnika sopranistka Ana Netrebko, ki je odprla prireditev, in njen soprog, tenorist Yusif Eyvazov.
Običajno pritegnejo največ pozornosti zvezdniki oziroma zvezdnice, ki jih na prireditev pripelje gradbinec, poslovnež in razvpiti ljubitelj lepih žensk Richard Lugner. Letos je 54-letna avstralska »supermanekenka« Elle Macpherson najprej propagirala Lugnerjevo ogromno dunajsko nakupovalno središče, potem pa se med prireditvijo z njim razkazovala v posebni loži opere. Najem ene od teh ni poceni. Za najcenejšo vstopnico za stojišče je bilo treba odšteti 315 evrov, najem lož pa je stal od 13.300 do 23.600 evrov. Ne glede na ceno je povpraševanje ogromno, zato so vstopnice za prihodnje leto začeli prodajati že danes.
Mednarodne goste povabi tudi tamkajšnja politična elita. Letos jih je bilo precej, saj je kancler Sebastian Kurz pripeljal severnomakedonskega kolega Zorana Zaeva, namestnik predsednika zvezne vlade Heinz-Christian Strache je povabil srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića in vodjo urada madžarskega premiera Gergelya Gulyása, zunanjo ministrico Karin Kneissl, ki se je lani pojavila v »ribji« obleki iz zlatih lusk, pa je spremljal njen češki kolega Tomáš Petříček.
Lani je predsednik države Alexander Van der Bellen, s čigar prihodom na prizorišče se zabava začne, povabil ukrajinskega kolega Petra Porošenka, ki je postal tarča demonstrantke, pripadnice feministične skupine Femen. Ta je na rdeči preprogi, po kateri so se na ples zgrinjali obiskovalci, razgalila prsi, na katerih je v kleni angleščini pisalo: »Porošenko, sp..di od tukaj!«
Tudi protesti proti tej paradi elite so del tradicije dunajskega opernega plesa. Prvič so jih priredili leta 1987, ko je bil slavnostni gost tedanji bavarski premier Franz Josef Strauß, množica pa je protestirala proti načrtovani gradnji predelovalnice jedrskih odpadkov v Wackersdorfu. Če je bil sprva razlog za množične proteste proti opernemu plesu okoljevarstveni, se je pozneje prelevil v upor proti obstoječi (nepravični) kapitalistični ureditvi.
Od začetka so »protioperni bal« spremljali nasilje in spopadi s policijo, ki so jih včasih izzvali tudi slednji. Leta 1988 so organi reda z avtomobilom zapeljali v množico protestnikov in povozili žensko, naslednje leto so jim demonstranti vrnili: zaplenili so mercedes enega od obiskovalcev in ga pognali v policijski kordon. V naslednjih letih so se pojavile tudi protidemonstracije skrajno nasilnih neonacističnih obritoglavcev, leta 1991 so zaradi prve zalivske vojne odpovedali prireditev, nato se je upor umirjal do začetka tega tisočletja, ko je spet razvnelo proteste oblikovanje nove skrajnodesničarske zvezne vlade. Takrat je bil glavni antizvezdnik večera igralec in režiser Hubsi Kramar, ki so ga v limuzini pripeljali pred poslopje preoblečenega v Adolfa Hitlerja, policija pa ga je aretirala šele na stopnišču.
V zadnjih letih je upor omiljen tudi zato, ker so levičarski aktivisti preusmerili gnev v akademski bal, tradicionalno srečanje svobodnjaških nazadnjakov. A s prihodom nove konservativne zvezne vlade se je pred dvema letoma upor proti opernemu plesu spet začel, zato so tudi sinoči okrepljene policijske enote zaprle okolico prizorišča za promet, do opere pa spustile le tiste, ki so pokazali vstopnico za prireditev.
Po širnem svetu je le še novoletni koncert Dunajskih filharmonikov bolj znan od sinočnje gala prireditve, na kateri se zbere približno 5000 nadvse pomembnih oseb iz domovine in tujine. Dolga je tradicija tega plesa, ki sega v čas dunajskega kongresa, na katerem so se od novembra 1814 do junija 1815 v prestolnici tedanje Avstro-Ogrske predstavniki zmagovalnih sil pogovarjali, kako po Napoleonovem porazu urediti staro celino.
A na začetku ta letna »diskoteka za elito«, ki običajno poteka zadnji četrtek pred pepelnično sredo, še ni nosila sedanjega imena, saj so jo za »operni bal« prvič razglasili leta 1935, ko je bil njen pokrovitelj eden od najbolj znanih Avstrijcev slovenskega rodu, avstrofašistični kancler Kurt Schuschnigg (Šušnik), ki je prvo republiko vodil do takrat, ko je postala »prva žrtev« nemškega nacizma.
Ana Netrebko med nastopom z možem tenoristom Yusifom Eyvazovom. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters
Parada ponosa
Prireditev je prava parada ponosa, na njej se morajo pokazati ljudje, ki v avstrijski družbi kaj pomenijo, ženske pa se odenejo v oblačila, ki se lahko kosajo z modnimi kreacijami na hollywoodski podelitvi oskarjev. Na letošnjem 63. opernem plesu sta bila med izvajalci glavna zvezdnika sopranistka Ana Netrebko, ki je odprla prireditev, in njen soprog, tenorist Yusif Eyvazov.
Posebna loža
»To je bilo zelo slišno,« se je 86-letni Richard Lugner spomnil, kako je bilo med opernim plesom leta 1996, ko je njegova superzvedniška gostja Grace Jones med prireditvijo v umaknjenem kotu posebne lože, katere gost je bil nekoč tudi Adolf Hitler, spolno občevala s partnerjem. Bogataš, ljubitelj lepih in mladih žensk, je postal pravi »fantom« prireditve, saj od leta 1991 vabi superzvezdnike, med katerimi je bil predstavnik moškega spola le Harry Belafonte, sicer pa so z njim v loži sedela imena, kot so Gina Lollobrigida, Sophia Loren, Pamela Anderson, Paris Hilton, Kim Kardashian, Brooke Shields itd., itd. – do lanske gostje Melanie Griffith.
»To je bilo zelo slišno,« se je 86-letni Richard Lugner spomnil, kako je bilo med opernim plesom leta 1996, ko je njegova superzvedniška gostja Grace Jones med prireditvijo v umaknjenem kotu posebne lože, katere gost je bil nekoč tudi Adolf Hitler, spolno občevala s partnerjem. Bogataš, ljubitelj lepih in mladih žensk, je postal pravi »fantom« prireditve, saj od leta 1991 vabi superzvezdnike, med katerimi je bil predstavnik moškega spola le Harry Belafonte, sicer pa so z njim v loži sedela imena, kot so Gina Lollobrigida, Sophia Loren, Pamela Anderson, Paris Hilton, Kim Kardashian, Brooke Shields itd., itd. – do lanske gostje Melanie Griffith.
Običajno pritegnejo največ pozornosti zvezdniki oziroma zvezdnice, ki jih na prireditev pripelje gradbinec, poslovnež in razvpiti ljubitelj lepih žensk Richard Lugner. Letos je 54-letna avstralska »supermanekenka« Elle Macpherson najprej propagirala Lugnerjevo ogromno dunajsko nakupovalno središče, potem pa se med prireditvijo z njim razkazovala v posebni loži opere. Najem ene od teh ni poceni. Za najcenejšo vstopnico za stojišče je bilo treba odšteti 315 evrov, najem lož pa je stal od 13.300 do 23.600 evrov. Ne glede na ceno je povpraševanje ogromno, zato so vstopnice za prihodnje leto začeli prodajati že danes.
Elle Macpherson je bila letošnja gostja ekstravagantnega avstrijskega poslovneža Richarda Lugnerja. FOTO: Hans Punz/AFP
Mednarodne goste povabi tudi tamkajšnja politična elita. Letos jih je bilo precej, saj je kancler Sebastian Kurz pripeljal severnomakedonskega kolega Zorana Zaeva, namestnik predsednika zvezne vlade Heinz-Christian Strache je povabil srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića in vodjo urada madžarskega premiera Gergelya Gulyása, zunanjo ministrico Karin Kneissl, ki se je lani pojavila v »ribji« obleki iz zlatih lusk, pa je spremljal njen češki kolega Tomáš Petříček.
Lani je predsednik države Alexander Van der Bellen, s čigar prihodom na prizorišče se zabava začne, povabil ukrajinskega kolega Petra Porošenka, ki je postal tarča demonstrantke, pripadnice feministične skupine Femen. Ta je na rdeči preprogi, po kateri so se na ples zgrinjali obiskovalci, razgalila prsi, na katerih je v kleni angleščini pisalo: »Porošenko, sp..di od tukaj!«
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je na ples pripeljal severnomakedonskega kolega Zorana Zaeva. FOTO: Herbert Neubauer/AFP
Protioperni plesi
Tudi protesti proti tej paradi elite so del tradicije dunajskega opernega plesa. Prvič so jih priredili leta 1987, ko je bil slavnostni gost tedanji bavarski premier Franz Josef Strauß, množica pa je protestirala proti načrtovani gradnji predelovalnice jedrskih odpadkov v Wackersdorfu. Če je bil sprva razlog za množične proteste proti opernemu plesu okoljevarstveni, se je pozneje prelevil v upor proti obstoječi (nepravični) kapitalistični ureditvi.
Od začetka so »protioperni bal« spremljali nasilje in spopadi s policijo, ki so jih včasih izzvali tudi slednji. Leta 1988 so organi reda z avtomobilom zapeljali v množico protestnikov in povozili žensko, naslednje leto so jim demonstranti vrnili: zaplenili so mercedes enega od obiskovalcev in ga pognali v policijski kordon. V naslednjih letih so se pojavile tudi protidemonstracije skrajno nasilnih neonacističnih obritoglavcev, leta 1991 so zaradi prve zalivske vojne odpovedali prireditev, nato se je upor umirjal do začetka tega tisočletja, ko je spet razvnelo proteste oblikovanje nove skrajnodesničarske zvezne vlade. Takrat je bil glavni antizvezdnik večera igralec in režiser Hubsi Kramar, ki so ga v limuzini pripeljali pred poslopje preoblečenega v Adolfa Hitlerja, policija pa ga je aretirala šele na stopnišču.
FOTO: Leonhard Foeger/Reuters
V zadnjih letih je upor omiljen tudi zato, ker so levičarski aktivisti preusmerili gnev v akademski bal, tradicionalno srečanje svobodnjaških nazadnjakov. A s prihodom nove konservativne zvezne vlade se je pred dvema letoma upor proti opernemu plesu spet začel, zato so tudi sinoči okrepljene policijske enote zaprle okolico prizorišča za promet, do opere pa spustile le tiste, ki so pokazali vstopnico za prireditev.
