Noče v ameriške roke
Finančna direktorica Huaweija bi lahko dobila celo 30 let zapora.
Odpri galerijo
Ena najpomembnejših poslovnih žensk na Kitajskem Meng Wanzhou je priprta v Kanadi. FOTO: Don MacKinnon/AFP
Kot najmočnejša država na svetu imajo Združene države Amerike seveda povsod interese in nič nenavadnega ni, da pride z njimi marsikdo navzkriž. Nekaterih najbolj zoprnih se poskušajo otresti tako, da za njimi razpišejo mednarodne tiralice in jih hočejo pripeljati pred svoja sodišča. Ena najbolj znanih begunk pred tovrstno roko pravice po ameriško je Meng Wanzhou, finančna direktorica največjega zasebnega podjetja na Kitajskem, tehnološkega velikana Huawei, in hčerka njegovega ustanovitelja Rena Zhengfeija.
Američani so tiralico za zdaj 49-letno poslovno žensko razpisali avgusta 2018, očitajo pa ji, da je podružnica Huaweija Skycom kršila ameriške sankcije proti Iranu. Decembra istega leta so jo med postankom na letu med Mehiko in Hongkongom prijeli v Vancouvru, saj imata Kanada in ZDA pogodbo o medsebojnem izročanju.
Začela se je sodna bitka, v kateri se Meng Wanzhou – dve leti je pod stalnim nadzorom v hišnem priporu – poskuša izogniti temu, da bi jo postavili pred ameriško sodišča. Danes se je na sodišču v Vancouvru začel zadnji del postopka, v katerem bodo odločili, ali jo bodo vendarle poslali v Ameriko. Če se bi to zgodilo in bi jo dejansko spoznali za krivo, bi lahko mater štirih otrok doletelo do 30 let zapora. Tako Meng Wanzhou kot Huawei ameriške obtožbe nepresenetljivo zavračata in trdita, da gre za izmišljene politične obtožbe, s katerimi hoče Washington uničiti velikega tekmeca njihovih tehnoloških velikanov.
Ker sodišče ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti obtožb, ampak o tem, ali obstaja kanadska pravne podlaga za izročitev Meng Wanzhou Združenim državam, poskušajo njeni odvetniki izročitev preprečiti s tem, da oporekajo pravnosti postopkom. Njene pravice naj bi kršili tako med aretacijo kot med zaslišanji na letališču. Poleg tega trdijo, da so ZDA zavajale Kanado z zahtevo za aretacijo in da bi bila izročitev proti mednarodnemu pravu, saj naj ne bi imel noben od domnevnih Huaweijevih prestopkov neposredne povezave z Združenimi državami.
V dveh letih, odkar so jo aretirali, je Meng Wanzhou doživela kar nekaj sodnih porazov. Enega zadnjih prejšnji mesec, ko je sodišče odločilo, da kljub varščini 10 milijonov dolarjev (8,25 milijona evrov) ne bo omililo pravil njenega hišnega pripora; med drugim mora na gležnju nositi elektronsko napravo za nadzor gibanja. Kanadsko sodstvo ima za skrb, da bi lahko Meng Wanzhou pobegnila iz države, kar trdne vzroke. Pri sebi je namreč imela kar sedem potnih listov, štiri kitajske in tri iz Hongkonga, kjer ima sicer stalno bivališče. Poleg tega so pozneje odkrili, da ima še en potni list, s serijsko številko za kitajske uradnike za službene poti v tujino.
Primer Meng Wanzhou je zelo poslabšal odnose med Kanado in Kitajsko, ki je druga največja gospodarska partnerica Kanade. Že nekaj dni po njeni aretaciji so na Kitajskem aretirali nekdanjega diplomata Michaela Kovriga in poslovneža Michael Spavorja. Kanadčani trdijo, da Kitajci nimajo proti njihovima državljanoma praktično nič in da je njun pripor, v katerem sta še vedno, izključno povračilni ukrep. Poleg tega Kitajce opozarjajo, da v nasprotju z njihovim sodnim sistemom kanadska oblast na svojega nima vpliva in se torej ne more in ne sme vmešavati v njegove odločitve. Odnose med državama je še dodatno zaostrilo, ko je kanadski parlament označil kitajsko ravnanje z skupnostjo Ujgurov na severozahodu države za genocid.
Meng Wanzhou se je očetu rodila v prvem zakonu. Včasih se je po očetu pisala Ren, vendar je pri 16 letih prevzela materin priimek Meng. Pred leti je imela stalno prebivališče tudi v Vancouvru, kjer ima še vedno več milijonov evrov vredni hiši. V očetovem takrat še zagonskem podjetju Huawei se je zaposlila leta 1992 kot tajnica, leta 1998 je začela delati na finančnem oddelku. Vsaj od leta 2011, ko je podjetje prvič javno objavilo podatke o vodilnih, je na čelu tega oddelka. Od marca 2018 je tudi ena od podpredsednic uprave, zato nekateri menijo, da jo oče pripravlja, da ga bo nasledila na čelu podjetja.
Poročena je bila večkrat. S trenutnim možem imata eno hči, iz prejšnjih zakonov pa ima tri sinove.
Američani so tiralico za zdaj 49-letno poslovno žensko razpisali avgusta 2018, očitajo pa ji, da je podružnica Huaweija Skycom kršila ameriške sankcije proti Iranu. Decembra istega leta so jo med postankom na letu med Mehiko in Hongkongom prijeli v Vancouvru, saj imata Kanada in ZDA pogodbo o medsebojnem izročanju.
Začela se je sodna bitka, v kateri se Meng Wanzhou – dve leti je pod stalnim nadzorom v hišnem priporu – poskuša izogniti temu, da bi jo postavili pred ameriško sodišča. Danes se je na sodišču v Vancouvru začel zadnji del postopka, v katerem bodo odločili, ali jo bodo vendarle poslali v Ameriko. Če se bi to zgodilo in bi jo dejansko spoznali za krivo, bi lahko mater štirih otrok doletelo do 30 let zapora. Tako Meng Wanzhou kot Huawei ameriške obtožbe nepresenetljivo zavračata in trdita, da gre za izmišljene politične obtožbe, s katerimi hoče Washington uničiti velikega tekmeca njihovih tehnoloških velikanov.
Ker sodišče ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti obtožb, ampak o tem, ali obstaja kanadska pravne podlaga za izročitev Meng Wanzhou Združenim državam, poskušajo njeni odvetniki izročitev preprečiti s tem, da oporekajo pravnosti postopkom. Njene pravice naj bi kršili tako med aretacijo kot med zaslišanji na letališču. Poleg tega trdijo, da so ZDA zavajale Kanado z zahtevo za aretacijo in da bi bila izročitev proti mednarodnemu pravu, saj naj ne bi imel noben od domnevnih Huaweijevih prestopkov neposredne povezave z Združenimi državami.
V dveh letih, odkar so jo aretirali, je Meng Wanzhou doživela kar nekaj sodnih porazov. Enega zadnjih prejšnji mesec, ko je sodišče odločilo, da kljub varščini 10 milijonov dolarjev (8,25 milijona evrov) ne bo omililo pravil njenega hišnega pripora; med drugim mora na gležnju nositi elektronsko napravo za nadzor gibanja. Kanadsko sodstvo ima za skrb, da bi lahko Meng Wanzhou pobegnila iz države, kar trdne vzroke. Pri sebi je namreč imela kar sedem potnih listov, štiri kitajske in tri iz Hongkonga, kjer ima sicer stalno bivališče. Poleg tega so pozneje odkrili, da ima še en potni list, s serijsko številko za kitajske uradnike za službene poti v tujino.
Primer Meng Wanzhou je zelo poslabšal odnose med Kanado in Kitajsko, ki je druga največja gospodarska partnerica Kanade. Že nekaj dni po njeni aretaciji so na Kitajskem aretirali nekdanjega diplomata Michaela Kovriga in poslovneža Michael Spavorja. Kanadčani trdijo, da Kitajci nimajo proti njihovima državljanoma praktično nič in da je njun pripor, v katerem sta še vedno, izključno povračilni ukrep. Poleg tega Kitajce opozarjajo, da v nasprotju z njihovim sodnim sistemom kanadska oblast na svojega nima vpliva in se torej ne more in ne sme vmešavati v njegove odločitve. Odnose med državama je še dodatno zaostrilo, ko je kanadski parlament označil kitajsko ravnanje z skupnostjo Ujgurov na severozahodu države za genocid.
Protestniki v Vancouvru zahtevajo od Kitajcev, da izpustijo Kanadčana Michaela Spavorja in Michaela Kovriga. FOTO: Jason Redmond/AFP
Meng Wanzhou se je očetu rodila v prvem zakonu. Včasih se je po očetu pisala Ren, vendar je pri 16 letih prevzela materin priimek Meng. Pred leti je imela stalno prebivališče tudi v Vancouvru, kjer ima še vedno več milijonov evrov vredni hiši. V očetovem takrat še zagonskem podjetju Huawei se je zaposlila leta 1992 kot tajnica, leta 1998 je začela delati na finančnem oddelku. Vsaj od leta 2011, ko je podjetje prvič javno objavilo podatke o vodilnih, je na čelu tega oddelka. Od marca 2018 je tudi ena od podpredsednic uprave, zato nekateri menijo, da jo oče pripravlja, da ga bo nasledila na čelu podjetja.
Poročena je bila večkrat. S trenutnim možem imata eno hči, iz prejšnjih zakonov pa ima tri sinove.
