Umrl je Sly Stone, začetnik funk rocka

Bil je začetnik funk rocka, njegova glasba je povzročila eksplozijo soula v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sly Stone, vodja skupine Sly and the Family Stone, je po dolgotrajnem spopadanju s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in drugimi zdravstvenimi težavami umrl v 83. letu. O njegovi smrti je javnost in oboževalce obvestila njegova družina. »Medtem ko žalujemo, se tolažimo s tem, da bo njegova izjemna glasbena zapuščina še naprej odmevala in navdihovala prihodnje generacije,« so zapisali.

Sly Stone, čigar pravo ime je bilo Sylvester Stewart, je bil rojen 15. marca 1943 v Teksasu, le malo zatem se je njegova družina preselila v Kalifornijo. Bil je drugi od petih otrok globoko vernih staršev, kar je vplivalo na njegovo glasbeno pot. Z bratom Freddiejem ter sestrama Rose in Loretto je še kot otrok ustanovil Stewartovo četverico, ki je v cerkvi izvajala gospel. Avgusta 1956 so posneli in izdali prvi singel. Pozneje se le najstarejša sestra Loretta ni lotila glasbene kariere; preostali otroci, vključno z najmlajšo sestro Vaetto, so prevzeli priimek Stone. Skupina Sly and the Family Stone je najprej izvajala gospel. Pozneje so začeli improvizirati in mešati različne zvrsti, tudi funk in psihedelijo.

Sylvester, ki je veljal za čudežnega otroka (že pri sedmih je obvladal ­klaviature, pri enajstih tudi kitaro, baskitaro in bobne), je kot frontman skupine v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s pionirskim združevanjem soula, rocka, psihedelije in gospela imel glavno vlogo pri razvoju funka. »James Brown je morda izumil funk, toda Sly Stone ga je izpopolnil,« so o njem ­zapisali na glasbenem portalu AllMusic.

Za mnoge je bil glasbeni genij, ki je ustvaril zvok prihodnosti in postavil temelje glasbenikom, kot so Prince, Miles Davis, Red Hot Chili Peppers in Outkast. Z živahno energijo na odru in besedili, ki so obsojala predsodke, je postal superzvezdnik. Leta 1969 je s skupino odigral nepozaben koncert na festivalu Woodstock. Toda na začetku sedemdesetih let se je umaknil iz javnosti zaradi osebnih težav. Boril se je z odvisnostjo od drog, kar je nazadnje pripeljalo do razpada skupine. V javnosti se je občasno pojavil na koncertih, televizijskih nastopih in leta 2006 na odru podelitve nagrad grammy.

Po poročanju AFP je njegova ustvarjalnost, ki temelji na psihedeličnem soulu, hipijevski zavesti, bluesovskem funku in rocku, zgrajenem na gospelu, pritegnila na milijone poslušalcev v zlati dobi popularne glasbe. V petih letih je zaznamoval ameriško in svetovno glasbo, od debitantske uspešnice skupine Dance to the Music leta 1967 do mojstrovine rhythm and bluesa If You Want Me To Stay iz leta 1973.

Bilo je, kot da bi videl temnopolto različico Beatlov, je ocenil George Clinton, legenda funka. Po njegovih besedah je imel senzibilnost ulice, cerkve in lastnosti Motowna: »Bil je vse to v eni osebi.«