Nadja Tolokonikova spet v celici: Nisem preživela, da bi bila vljudna

Dobro desetletje po tistem, ko je ruska umetnica Nadja Tolokonikova, soustanoviteljica Pussy Riot, pristala v zaporu zaradi punkovske molitve v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, se vrača v celico, tokrat prostovoljno, kot performerka. Njena celica je v Muzeju sodobne umetnosti v Los Angelesu, kjer je postavila desetdnevno instalacijo z naslovom Police State (Policijska država), ki bo skozi umetnost znova obudila njeno pripoved. Na ogled bo do 14. junija.

Osrednji element instalacije, ki ponuja vpogled v življenje pod nadzorom in represijo, je replika ruske zaporniške celice. V njej Nadja Tolokonikova preživlja čas, podobno, kot ga je v resničnem življenju, ko je bila zaprta zaradi svoje politične aktivnosti.

Obiskovalci jo lahko opazujejo skozi rešetke ali na posnetkih varnostnih kamer. FOTO: Robyn Beck/AFP

Ruska feministična punkovska skupina Pussy Riot, znana po svoji neomajni borbi proti avtoritarnim režimom, je nastala leta 2011 in na javnih mestih prirejala koncerte, na katerih je opozarjala na aktualne politične razmere. Nadja Tolokonikova, Marija Aljohina in Jekaterina Samucevič, najbolj znane članice skupine, so zaradi punkovske molitve v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika tik pred predsedniškimi volitvami leta 2012 pristale na sodišču in kasneje tudi v zaporu. V svoji molitvi so Marijo prosile, naj Rusijo reši pred Putinom. Zaradi tega so bile obsojene na dve leti ječe zaradi »huliganstva, motiviranega z verskim sovraštvom«.

Ljudje avtoritarnosti ne jemljejo resno

Celica Nadje Tolokonikove je opremljena s kovinsko posteljo, majhno straniščno školjko in šivalnim strojem, ki spominja na njene dolge dni v zaporu, kjer je izdelovala vojaške uniforme. Vanjo je postavila tudi z roza otroški klavir, sintetizator in prenosnik, s katerimi ustvarja zvočno kuliso, ki posnema zvoke iz resničnih zaporov. Obiskovalci jo lahko opazujejo skozi rešetke ali na posnetkih varnostnih kamer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med preživljanjem časa v navidezni zaporniški celici jé, uporablja stranišče, šiva oblačila in ustvarja zvočne pokrajine. FOTO: Robyn Beck/AFP

Petintridesetletna aktivistka ima ob sebi tudi knjige in umetniška dela ruskih, ameriških in beloruskih zapornikov ter risbo brata pokojnega ruskega disidenta Alekseja Navalnega. »Ljudje avtoritarnosti ne jemljejo resno,« je poudarila za AFP in opozorila, da se v več državah širi koncept policijske države.

»Kot nekdo, ki je več kot 25 let živel pod avtoritarno oblastjo, vem, kako resnična je in kako se korak za korakom začne z aretacijo ene osebe,« je dejala in dodala: »Potem pa se zgodi, da je celotna država pod vojaškim škornjem.« Tudi januarska vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo je po njenih besedah sprožila »erozijo sistema zavor in ravnovesij«, kar je zelo nevarno. Umetniška skupnost in družba bi morali, kot je dejala, storiti več, da bi se zoperstavili vladnim zlorabam moči.

Ogrožene svoboščine

Njena sporočila izražajo tudi stene celice – ne le z risbami ruskih zapornikov, tudi z grafiti, ki odražajo duh upora, med njimi napis »Nisem preživela, da bi bila vljudna.«

Celico je opremila z risbami ruskih zapornikov in drugimi sporočili. FOTO: Robyn Beck/AFP

Nekaj posameznikov, ki si je že ogledalo performans, se po pisanju AFP strinja s Tolokonikovo, da družba postaja preveč pasivna. Kot je povedala grafična oblikovalka Jimmie Akin, Američani nočejo verjeti grožnji o izgubi svojih svoboščin, skrbijo jo tudi spremembe politike v času Trumpovega predsedovanja. Po mnenju kustosa Alexa Sloana performans prikazuje, kako se povečan nadzor in pretirana oblast širita, svoboščine pa so čedalje bolj ogrožene.