»Ljudje so se med prvim valom vrnili k branju knjig in verjamemo, da bodo tudi tokratne omejitve, zlasti pa omejitev gibanja, izrabili za potovanja v knjižne­ svetove,« upajo v Mladinski ­knjigi. In najbrž tudi v drugih slovenskih založbah.

Na začetku prvega vala se je življenje ustavilo, prav tako prodaja knjig. Slovenske (fizične) knjigarne so bile tudi med zadnjimi trgovinami v državi, ki so po koncu prvega vala odprle vrata. Kot so opazili v MK, se je po začetnem šoku in karanteni povečala spletna prodaja, vendar ne tako, da bi lahko nadomestila prodajo v knjigarnah. »Opazili smo tudi rast izposoje in nakupe licenčnin za e-knjige. Po odprtju knjigarn je bil kot vsako poletje knjižni trg spet zelo živahen, tako da smo bili ob koncu poletja s prodajo knjig zelo zadovoljni. Toda poletno branje je težko primerjati s prodajo na začetku leta, ki je za založnike in knjigotržce že tako slabši del leta,« je povedala Ester Fidel z oddelka za odnose z javnostjo.
 

Uspešnice so naslovi slovenskih avtorjev

Med najbolje prodajane knjige letošnjega leta so se do drugega vala v knjigarnah MK in spletni knjigarni Emka.si uvrstile: Partizani, Kako izgoreti, (z letošnjo Delovo nagrado kresnik nagrajen roman) Ivana pred morjem, Modrost starih psov ter otroški strip v knjigi Pasji mož 5 – gospodar bolh. Pri tem je treba poudariti, da se na lestvico uvrščajo tudi knjige za otroke in mladino, izločeno pa je, denimo, maturitetno branje. Najbolj iskani knjižni naslovi se po različnih delih Slovenije ne razlikujejo dosti.

»Zakaj se uspešno prodajajo, ima vsak svoje ozadje. Smo pa ugotovili, da je skupni imenovalec velikih uspešnic zadnjih let slovenski avtor, kar dokazujejo tudi lestvice letošnjega leta. Zmagovalna trojica najbolje prodajanih knjig letošnjega leta so izvirna dela slovenskih avtorjev,« je dodala Ester Fidel.

V primerjavi z lanskim letom so opazili, da se bolje prodajajo tudi turistični vodniki in priročniki za Slovenijo, čeprav je marsikateri namig za izlet mogoče dobiti že na spletu. Upoštevajoč razmere, v katerih smo se znašli, je bil na drugi strani pričakovan upad prodaje turističnih vodnikov in priročnikov po preostalih delih sveta, in ta je precejšen.

Tudi v Beletrini so se med prvih pet prodajnih uspešnic letošnjega leta v knjigarnah in drugih prodajnih mestih uvrstili štirje naslovi domačih avtorjev: (lani s kresnikom nagrajen roman) Belo se pere na devetdeset, Luciferka, (otroška knjiga) Kako dolg je čas, Cigan, ampak najlepši ter (prejemnik kresnika 2018) In ljubezen tudi. Kupce prepričajo zanimivi, privlačni naslovi, ki nagovarjajo širše bralstvo, hkrati so na visoki vsebinski in oblikovni ravni, pravijo, pohvalijo se lahko s približno 20 odstotkov višjo prodajo v primerjavi z lanskim letom. Ta uspeh pripisujejo programu, ki je vsako leto bolj ambiciozen, in naslovom oziroma avtorjem, ki jih bralci prepoznajo in hočejo brati. Prodajni uspeh gre deloma pripisati tudi večjemu vložku v digitalno oglaševanje in trženje, ki so se ga lotili premišljeno in strateško, so poudarili.



V času pandemije so opazili, da se dobro prodajajo tudi starejši naslovi in »pozabljene« knjige, kar so pojasnili z besedami, da imajo »verjetno bralci več časa za raziskovanje po spletu in so našli še dodatne naslove, ki so zanje zanimivi«.
Pri založbi Učila (s knjigarnami Felix), znani predvsem po broširanih izdajah tujih uspešnic, tudi za samopomoč, ugotavljajo, da je bila letos zaradi spomladanskega zaprtja trgovin prodaja knjig slabša. Upad pričakujejo tudi ob zdajšnji zaustavitvi.



»Se pa več knjig proda v supermarketih, ki so odprti, in prek spleta, prodaja se po različnih krajih in prodajnih kanalih bistveno ne razlikuje. Največ prodamo žepnih knjig po sistemu tri za dve,« so povedali. Med najbolj prodajane naslove so se prebili Ob 5-ih vstani in svet ti bo ležal na dlani, Michelle Obama: moja zgodba, Obkroženi z idioti, Coco Chanel in vonj ljubezni ter Kostanjev mož, med prvo deseterico je tudi Guinnessova knjiga rekordov 2021.


 

Manj izposoje v knjižnicah

Kot alternativa izposojanju v knjiž­nicah, ki med prvim zaprtjem ni bila mogoča, se je ponujala tudi izposoja e-knjig na portalu Biblos, ki sodeluje z različnimi založbami in knjižnicami, e-knjige ponuja tudi v prodajo. Med deset najbolj izposojenih so se ponovno uvrstile že zapisane: Belo se pere na devetdeset, Jezero, Luciferka, Zvezda večera in Se mi lahko upreš?. Med prvo peterico najpogosteje kupljenih vodi Belo se pere na devetdeset, kupci pa so namesto Jezera in Luciferke izbrali Kako dolg je čas in Genialna ­prijateljica.

Kako pa je bilo z izposojo v knjižnicah? V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) so opazili, da se je izposoja gradiva po odprtju knjižnic pozno spomladi postop­no večala, junija je bila celo višja za 4 odstotke v primerjavi z lanskim letom, julija pa je padla za 20 odstotkov. »Izposoja je bila avgusta 5 odstotkov višja kot lani, a če pogledamo izposojo gradiva med junijem in septembrom, je v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za skoraj 19 odstotkov,« je povedala Vesna Trobec, strokovna sodelavka za odnose z javnostjo.



Manj izposoje so zaznali v centru Ljubljane in na Fužinah, medtem ko so si člani Knjižnice Jožeta Mazovca v Mostah ter Slovanske knjižnice knjige v tem času izposojali celo pogosteje kot lani. Izposoja v Potujoči knjižnici je bila v zadnjih štirih mesecih – z izjemo julija in avgusta, ko Bibliobus ne obiskuje postajališč – podobna kot lani.

Na vrh septembrske lestvice najbolj izposojanih so se prebile Zgodbe Svetega pisma, ki so predpisane za domače branje, sledijo Belo se pere na devetdeset, Rac: biografski roman o življenju Radka Poliča, Dolina rož in Ivana pred morjem. Kot je dodala Vesna Trobec, Ljubljančani povprašujejo tudi po novostih neknjižnega gradiva, torej filmih in glasbi.

Mnogo večji upad izposoje so opazili v Mariborski knjižnici. Po besedah direktorice, bibliotekarske specialistke Dragice Turjak, podatki za september v nobeni njihovi enoti še niso dosegli stanja pred pandemijo. »Pred pandemijo smo na mesec našteli okoli 120.000 izposoj v vseh naših enotah. Po odprtju maja je bilo izposoj kar polovico manj, junija in julija so se dvignile na 87.000 oziroma 98.000, avgusta pa ponovno upadle na 74.000. A je treba vzeti v zakup, da v dveh glavnih poletnih mesecih velja skrajšan poletni odpiralni čas. Septembra je bila izposoja še vedno 17 odstotkov nižja kot pred pandemijo,« je povzela. Dodala je, da je bilo pri izposoji v Bibliobusu podobno. V poletnih mesecih je bila v primestnih naseljih zaradi poletnega odpiralnega časa nižja izposoja, ki se je septembra uravnala.

V vseh slovenskih knjižnicah je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta prav tako največkrat izposojena uspešnica Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, sledile so ji Brina Brihta, Cerkev, Jezero in Pesnica.