Tekme običajno trajajo 90 minut, razdeljene so na dva polčasa po 45 minut. Nogomet je znan po dinamičnih akcijah, spretnosti pri podajah in natančnih strelih na gol. V nogometni igri so spremembe smeri, hitrosti in gibanja hitre, kar lahko ob neustrezni pripravi in nepredvidljivosti igre vodi do poškodb.

Poškodba sprednje križne vezi (ACL) spada med najpogostejše poškodbe v nogometu in se lahko zgodi zaradi nenadnih gibov, padcev ali trkov med igro. ACL je pomembna vez v kolenu, ki pomaga stabilizirati sklep med gibanjem. Za poškodbo ACL so značilni huda bolečina, oteklina in omejeno gibanje v kolenu.

Za vas smo v Blackbox Centru pripravili članek o preventivnem programu pri poškodbi ACL pri igralcih nogometa, v katerem vam bomo podrobneje razložili dejavnike tveganja, na katere je treba vplivati z vidika dolgoročne preventive.

Dejavniki tveganja za poškodbe v nogometu

V splošnem dejavnike tveganja za nastanek vseh poškodb delimo na notranje in zunanje. Nogometna igra ima specifične dejavnike tveganja za nastanek poškodbe ACL.

Med glavnimi dejavniki za nastanek nekontaktne poškodbe ACL v nogometu je mišično neravnovesje med koncentrično močjo kvadricepsa in ekscentrično močjo zadnje lože.

Poleg tega poznamo še druge dejavnike, ki povečujejo tveganje pri ženskah in moških, kot so:

• predhodne poškodbe kolena ali ACL,
• čezmerna laksnost ligamentov.

Notranje in zunanje dejavnike tveganja je treba poznati ter na tej podlagi prilagoditi proces vadbe po poškodbi ter vračanje v šport, ki zajema preventivne programe in kondicijsko pripravo.

Kakšen je najpogostejši mehanizem poškodbe ACL v nogometu

Poškodba je v nogometu zelo pogosta. Razlog za tovrstno poškodbo je visoko intenzivno gibanje, ko so skoki, doskoki, rotacije kolena in hitre spremembe smeri. Poškodba ACL se najpogosteje zgodi brez neposrednega trka v koleno; gre za ali t. i. brezkontaktni mehanizem poškodbe. Večina nekontaktnih poškodb ACL se zgodi v 17 do 50 ms po kontaktu s tlemi[1].

 V trenutku poškodbe sta značilna dva položaja:

1. hiperekstenzija ali pretirano iztezanje kolena z notranjo rotacijo
2. upogib in zvijanje kolena z zunanjo rotacijo

Zanimivo je, da so ženske bolj nagnjene k prvotnim poškodbam sprednje križne vezi, medtem ko se moški pogosteje srečujejo s poškodbami sprednje križne vezi po opravljenih operacijah v primerjavi z ženskami.

Sodobni pristopi raziskovanja nastanka nekontaktnih poškodb ACL temeljijo na analizi videoposnetkov poškodbe, kjer se ugotavljajo položaj telesa, čas poškodbe in ali so poleg ACL poškodovane tudi druge strukture.

Kako je videti faza vrnitve v šport po poškodbi ACL v nogometu

• Faza vrnitve v šport

Glavni cilj preventivne vadbe v Blackbox Centru v fazi vrnitve v šport je zmanjšati tveganje za ponovno poškodbo ACL. Zato je izrednega pomena, da po poškodbi ACL ob vračanju v šport odpravimo primanjkljaje v jakosti in moči. S tem zmanjšamo tveganje za ponovno poškodbo in športniku pomagamo pri vrnitvi na tekmovalno raven pred poškodbo. Deficiti v jakosti in moči poškodovane noge morajo dosegati 90 % ravni nepoškodovane noge, kar je kriterij za vrnitev v šport.

Ko se zaključi faza vadbe po poškodbah, v kateri posameznik vadi ravnotežje, koordinacijo, agilnost in postopno vadbo pliometrije, igralec preide v fazo funkcionalne in športno specifične vadbe.

Glavna področja vadbe v obdobju faze vrnitve v šport so:

• trening moči za kvadriceps in zadnjo ložo s poudarkom na koncentrični in ekscentrični kontrakciji
• trening hitrosti in agilnosti, ki dosega in presega tekmovalne zahteve, kar igralcu omogoča prilagoditev na tekmovalne obremenitve
• športno specifična vadba na nogometnem igrišču

Specifične preventivne vaje programa FIFA 11 poleg vaj za krepitev mišic trupa in zadnje lože vključuje tudi vaje ravnotežja, agilnosti in skokov. Program FIFA 11 zajema:

• plank
• bočni plank
• nordijski spust
• predklon z doseganjem
• enonožno stojo s podajo žoge partnerju
• enonožno stojo s podajanjem žoge v osmici
• sonožni poskok čez črto
• gibanje okrog stožcev
• tek s poudarjenim odrivom

V Blackbox Centru smo v preventivni program vključili tudi vajo za krepitev adduktorjev – Copenhagen plank.

Poleg specifičnih preventivnih vaj morajo nogometni igralci v program kondicijske priprave vključiti vaje hitrosti, agilnosti in pliometrije:

• sprint
• tek s spremembami gibanja
• pospeševanje in zaviranje
• skoki z nasprotnim gibanjem, globinski skoki in skoki z dodatnimi bremeni

Vaje športno specifičnih gibanj z zunanjo pozornostjo in v oteženih razmerah je treba izvajati na treningu hitrosti reakcije na vidni in slušni signal, ki sta najpomembnejša z vidika nogometne igre.

Primeri vaj treninga skokov z zunanjo pozornostjo:

• pristanki na določen signal z gibalno nalogo (pristanek na levi ali desni nogi)

Pomembno je, da je športnik ustrezno kondicijsko pripravljen in naučen pravilne tehnike športno specifičnih gibanj, saj s tem prepreči nevarne položaje ali obremenitve, ki bi lahko povečale tveganje za ponovno poškodbo ACL. Treba je poudariti, da popolnega zagotovila, da ponovne poškodbe ne bo, ni. Treba pa je igralcu predstaviti ustrezne tehnične modele gibanja, ki povečajo gibalno učinkovitost in varnost pri izvedbi.

Napredek je treba spremljati in ocenjevati s funkcionalnimi testi, ki so za vračanje v šport po poškodbi ACL izredno pomembni. Z njimi lahko ustrezno ocenimo stanje in prilagodimo ustrezne smernice za nadaljnje dejavnosti.

Primeri testov:

Funkcionalni testi:

• enonožni skok v daljino
• hop test v daljino
• hop test v stran

Testi jakosti:

• izteg kolena
• upogib kolena
• potisk v nožni preši

Kako je videti preventivni program v nogometu

Glavni namen preventivnih programov je trening za specifične mišične skupine oziroma dele telesa, ki so bili poškodovani. Preventivni progami [1] zajemajo trening ravnotežja, pliometrije in živčno-mišični trening. Treba pa je poudariti, da morajo igralci nogometa za ustrezno vrnitev v tekmovanja in ohranjanje tekmovalne ravni izvajati ustrezno prilagojen in strukturiran program kondicijske priprave. Preventivni programi so tako dodatek rednemu treningu moči, hitrosti, gibljivosti in agilnosti.

LITERATURA

Volpi, P., Bisciotti, G. N., Chamari, K., Cena, E., Carimati, G., & Bragazzi, N. L. (2016). Risk factors of anterior cruciate ligament injury in football players: a systematic review of the literature. Muscles, ligaments and tendons journal, 6(4), 480–485. https://doi.org/10.11138/mltj/2016.6.4.480

---

Naročnik oglasne vsebine je Blackbox Center