Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Zanimivosti

Kjer hiša mojega stoji očeta

Ne le zgodba o Prešernu, ampak tudi o slovenski kmečki hiši, ki bo s preureditvijo senika, sosednje hiše in zunanjega prostora zaživela bolj avtentično.
Prešernova hiša bo po prenovi zaživela kot etnološki muzej ter bo razbremenjena vsega odvečnega. Obiskovalce bodo po novem sprejemali v gospodarskem poslopju in na dvorišču,
v hišo bodo vstopali le v majhnih skupinah. FOTO: Maj Juvanec
Prešernova hiša bo po prenovi zaživela kot etnološki muzej ter bo razbremenjena vsega odvečnega. Obiskovalce bodo po novem sprejemali v gospodarskem poslopju in na dvorišču, v hišo bodo vstopali le v majhnih skupinah. FOTO: Maj Juvanec
4. 5. 2024 | 05:00
12:49

V nadaljevanju preberite:

Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem vsako leto obišče od 20.000 do 25.000 ljudi, nadvse živahno in zaznamovano s Prešernovo poezijo je seveda predvsem okoli 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku. Hiša je uradno postala muzej leta 1939, četudi so k njej romali v zadnjih desetletjih 19. stoletja. S preureditvijo sosednjega gospodarskega poslopja in manjše hiše bo po načrtih arhitekturnega biroja Ostan Pavlin na novo zaživela.

Prešernovo hišo, znano kot Ribčevo domačijo, spremlja zanimiva zgodovina. Kot pripoveduje pristojna konservatorka s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Saša Roškar, je, potem ko je Slovensko pisateljsko društvo na fasado leta 1872 dalo postaviti spominsko ploščo, postala pravo kulturno romarsko središče; že na odprtje spominske plošče je po poročanju takratnega časopisja prišlo več kot štiri tisoč ljudi.

Kaj vse se je z njo dogajalo od tedaj in kaj se bo zgodilo v aktualni prenovi?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine