Kupili ste sadje na tržnici, pa je res ekološko?
Ne gre le za modno muho in kakšen prehranjevalni trend. Uživanje ekološko pridelane hrane ima lahko več prednosti, in kadar izvira iz lokalnega okolja, se njene prednosti z vidika hranilnih vrednosti in trajnostnega vpliva še pomnožijo.
Prvi in najpomembnejši razlog, zakaj kupovati ekološko pridelano hrano, je, da so takšni pridelki bolj kakovostni. Ekološka pridelava se osredotoča na ohranjanje zdravega ravnovesja tal, kar zagotavlja rast zdravih rastlin. Brez uporabe pesticidov in herbicidov se rastline soočajo s stresom, ki jih spodbuja, da razvijejo naravno odpornost proti škodljivcem in boleznim. Posledično ekološko pridelana hrana vsebuje tudi več hranil prav zato, ker je pridelana na zdravih tleh, bogatih z organsko snovjo.
Drugi pomemben razlog je, da z nakupom ekološko pridelane hrane prispevamo k ohranjanju narave in okolja. Uporaba kemikalij pri konvencionalni pridelavi lahko škoduje tlom, zraku, vodi in življenju v njih. Ekološka pridelava pa uporablja naravne načine za zaščito rastlin, kar zmanjšuje vpliv na okolje.
V Sloveniji je iz leta v leto več ekološkega načina pridelave in po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2020 v ekološko kontrolo vključenih 5,2 % vseh kmetij. Dostop do lokalnih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se s tržnic in iz prodaje na kmetijah širi tudi v druge specializirane prodajalne in v večje trgovske centre.
Zakaj je ekološka hrana vedno dobra odločitev, nam je pojasnil tudi Andrej Gnezda, potrošnik ekološke hrane, ki je med drugim pojasnil, kaj ga vodi k nakupu izdelkov iz ekološke pridelave in kako mu pri izbiri izdelkov med drugim pomagajo tudi označbe.
Najlažje ekološko hrano prepoznamo po zelenem znaku za ekološko pridelavo ali po certifikatu, ki ga ima vsak pridelovalec in predelovalec razobešenega na vidnem mestu. Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih. Največja razlika pa ostaja očem skrita. In sicer koliko različnih sredstev je lahko uporabljenih za pridelavo in predelavo konvencionalne hrane in kakšen vpliv imajo lahko na okolje ter ne nazadnje tudi na naše zdravje.
Kako dolgo že kupujete ekološke izdelke in kaj vas je vodilo v eko preusmeritev?
Ekološke pridelke in izdelke rastlinskega izvora kupujem že dobrih pet let.
Morda je celo bolj na mestu vprašanje, kaj nas vodi v to, da kupujemo izdelke, ki niso iz ekološke pridelave. Cena za večino ljudi, ob upoštevanju, koliko denarja namenimo za nakupovanje nepotrebne potrošniške »krame«, ne more biti pravi razlog. Morda je težava v tem, da se premalo zavedamo, kako poteka ekološka pridelava hrane v primerjavi s konvencionalno. Zame je pomembno, da ekološka pridelava ne obremenjuje okolja s pesticidi, da se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi. Vem pa, da so kmetje in tisti, ki predelujejo eko hrano, pod strogimi kontrolami, zato zaupam v ekološko hrano.
Ali zaupate ekološkemu certifikatu, zelenemu listu s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«? Kje najpogosteje nakupujete eko živila?
Iskreno, na tržnico ne zaidem ravno pogosto, večkrat pridelke kupim neposredno na kmetijah ali pa v trgovinah. V teh žal še vedno ni toliko ponudbe domačih ekoloških pridelovalcev, kot bi si želel, a certifikatom zaupam. Končno pa so ekološki kmetje po večini odprti za obiske in nakupe neposredno na kmetijah in vsak potrošnik si lahko sam ogleda, kako poteka pridelava. Pridelovalcem pa prodaja neposredno na kmetiji olajša njihovo delo.
Ali pri nakupu eko živil dajete prednost slovenskim, ki zaradi kratke transportne poti prispejo na mizo bolj sveža in z več hranljivimi snovmi?
Osebno mi je pomembno oboje: da je hrana ekološkega in lokalnega, slovenskega izvora. Daljše transportne poti pomenijo večji ogljični odtis. Ekološka zelenjava in sadje, ki sta bila dan prej nabrana pri lokalnem kmetu, danes pa sta že na našem krožniku, sta bolj polnega okusa.
Kljub vsemu nekateri menijo, da ekološki izdelki niso tako okusni. Kaj bi jim odgovorili?
Da očitno še niso ugriznili v ekološko pridelano jabolko.
Kako prepoznamo pristen ekološki izdelek
Kmetijski pridelki oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, se morajo označevati z enotno označbo ekološki, in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES. Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna uporaba evropskega logotipa. Poleg označbe ekološki se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta bio in eko.
Enotna označba zagotavlja, da so bili pridelki pridelani brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov ter da so bili obdelani na naraven način.
Označba je na embalaži ekoloških pridelkov, lahko pa jo najdemo tudi na prodajnih mestih, ki prodajajo ekološko hrano.
Poiščite najbližje eko kmete na zemljevidu ponudnikov
Na portalu Naša super hrana je vzpostavljen prenovljen zemljevid ponudnikov lokalnih pridelkov in izdelkov. Med njimi je veliko eko pridelkov s kmetij in eko izdelkov. Pobrskajte in z nekaj kliki poiščite najbližjega ponudnika TUKAJ.
Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
