Sôl

V vsakem gospodinjstvu ima svoje mesto »bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane« (SSKJ2) – sol, seveda. Morska sol, ki se pridobiva v solinah, ima v Geološkem terminološkem slovarju definicijo »halit, ki nastaja z izhlapevanjem morske vode«. Za pridobivanje belega zlata sta poleg slane vode nujna tudi sonce in veter.

Sol je služila kot ključna sestavina našim prednikom, če so želeli konzervirati živila, v času hladilnikov pa je za ta namen porabimo manj. Kljub temu je velikokrat bistvena začimba, šele s katero jed dobi svoj pravi okus. Med drugim solata; kot navaja Slovenski etimološki slovar, po sledeh poimenovanja pridemo do srednjeveškolatinskega, s pomenom »osoljena«. Pri soljenju hrane je treba paziti, da se iz solnice ne vsuje preveč. V tem smislu je pomenljiva modrost, da človeka spoznaš šele takrat, ko z njim poješ kilogram soli. To izjavo je treba razumeti s ščepcem soli. Bolj resno pa bi bilo dobro vzeti biblijski frazem biti sol zemlje, ki vabi, da naj ljudje s svojimi dejanji začinimo svet, da postane okusnejši oziroma ga konzerviramo, da se ne pokvari.

Ročno pridelana sol terja mišice, teh je vse manj

V mesecih, ko nas večina odhaja na dopust, imajo solinarji največ dela. Omembe vredno je, da se v kar sedemsto letih postopek pridelave soli v Sečoveljskih solinah menda ni bistveno spremenil. Morda noč pred začetkom sezone že generacije sanjajo slane sanje?

Srečno, solinarji, uspešno nadaljevanje dolge tradicije in dobro letino!

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Jera Oman.