Praznične grehe zdravimo z novoletnimi zaobljubami
»Skoraj 90 kilogramov mesa na leto in deset litrov čistega alkohola pri prebivalcih, starejših od 15 let.« K podatkoma, ki ju pogosto slišimo, ko govorimo o prehranskih navadah Slovencev, precej prispevajo praznični dnevi. Zdaj je prišel čas streznitve, detoksikacije in ugibanja, kako dolgo se bomo držali novoletnih zaobljub.
Med najpogostejšimi novoletnimi obljubami so namreč prav odločitve, da bomo poslej jedli bolj zdravo in se več gibali, uživali manj alkohola, manj kadili ali to navado opustili, manj zapravljali ter si privoščili več počitnic in več časa namenili druženju s prijatelji in sorodniki, kot je nekaj najpogostejših tem, ki nam očitno vzbujajo slabo vest, na prvi delovni dan v letu navedel Statistični urad RS (Surs).
Redijo se predvsem odrasli
Med podatki, ki kažejo na manj zdrave prehranske navade, je prav gotovo tisti o zaužiti količini mesa. S skoraj 90 kilogrami na prebivalca na leto se Slovenija uvršča nad evropsko povprečje. Škodljive učinke ugotavljajo zlasti pri rdečem mesu; Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je tako več kot 0,3 kilograma rdečega mesa na teden označil kot tveganje za zdravje, kar je več kot pol kilograma na teden, pa kot resno tveganje.
Čeprav je mesa in mesnih izdelkov, ki so tudi velika obremenitev za okolje, na krožnikih preveč, je dobra novica, da v povprečju za prehrano porabimo največ zelenjave (119 kilogramov, poraba po podatkih Sursa narašča) in žit, sledijo sadje, meso, krompir, jajca in med. Po statističnih podatkih iz leta 2022 je sadje vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, med ženskami je bilo takih 75 odstotkov, zelenjavo pa 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk.
V prazničnih dneh je običajno tistega, kar nam škodi, vključno z jedmi, bogatimi s sladkorjem in maščobami, še nekoliko več kot ponavadi. Raziskav o prehranjevanju v božično-novoletnem času v Sloveniji nimamo, jih je bilo pa več opravljenih v tujini, je povedala Vida Fajdiga Turk, nacionalna promotorka zdravja z NIJZ. Te kažejo, da je »praznična sezona« od konca novembra do začetka januarja povezana s pridobivanjem telesne teže predvsem pri odraslih. »Prehrano takrat tradicionalno obogatimo s prazničnimi jedmi, uživamo več mesa in mesnih izdelkov, sladkega peciva, potic in tort, ki so bogat vir energije in maščob, še posebej zdravju škodljivih nasičenih maščob, soli/sladkorja in aditivov. Lahko rečemo, da ima vsak svojo praznično tradicijo glede izbora hrane,« je poudarila Vida Fajdiga Turk.
Posledice nezdravega prehranjevanja in nezdravega življenjskega sloga se najprej pokažejo z dejavniki tveganja, kakršni so povišana krvni sladkor in krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, čezmerna telesna teža ... Te dejavnike imata kar dve tretjini odraslih, samo preveč hranjenih in debelih je več kot polovica. »Vsi ti dejavniki vodijo v prezgodnjo obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov, diabetesa, nekaterih rakavih obolenj, torej tistih bolezni, ki so v samem vrhu slovenske statistike. Ključno pa je spoznanje, da je veliko teh dejavnikov mogoče preprečiti,« je še opozorila sogovornica z NIJZ.
Telesno aktivni
Po podatkih Sursa se je leta 2022 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno aktivnostjo vsaj enkrat na teden, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 odstotkov, pet odstotkov manj kot enkrat na teden in 11 odstotkov nikoli.
Čim manj, a najbolje nič
Pomemben del prazničnih slavij so seveda tudi alkoholne pijače. Tu velja, kot priporoča NIJZ, čim manj, tem bolje, najbolje pa nič. Slovenci, starejši od 15 let, so po podatkih iz leta 2022 v povprečju popili deset litrov čistega alkohola, največ s pivom (4,7 litra čistega alkohola) in vinom (3,8 litra) ter manj z žganimi pijačami (1,4 litra). Če to preračunamo na posamezen dan, je povprečen odrasli popil 2,6 decilitra piva, deciliter vina in 0,1 decilitra žgane pijače.
Samo zaradi alkoholne bolezni jeter je leta 2020 umrlo 299 prebivalcev (1,3 odstotka vseh smrti v tem letu). Hude posledice je še vedno zaznati tudi v prometni statistiki. V letu 2023 so alkoholizirani udeleženci povzročili 1464 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 17 ljudi. Samo med prazničnimi dnevi, od 22. decembra do 2. januarja, se je na slovenskih cestah zgodilo 167 nesreč, v katerih so umrle tri osebe. Podatkov, koliko udeležencev je vozilo pod vplivom alkohola, za to obdobje na policiji še nimajo.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so sicer, kot so sporočili z Generalne policijske uprave, vozniki osebnih avtomobilov; v minulem letu jih je bilo največ v starostni skupini od 25 do 34 let, in sicer 248. V zadnjih letih se sicer razmere izboljšujejo, ugotavljajo, to kažejo tudi podatki: decembra 2000 so alkoholizirani udeleženci povzročili 420 prometnih nesreč, decembra 2020 96. Je pa leto 2020 nekoliko specifično, saj je bilo takrat zaradi pandemije omejeno gibanje.
Alkohol je še vedno daleč najbolj razširjena droga pri nas, vendar ga prebivalstvo ne dojema kot drogo, saj je legalen, je poudarila Simona Nahtigal, koordinatorica terenske ekipe pri združenju DrogArt. Na drugem mestu je marihuana, sledijo ekstazi, kokain, amfetamini v spremenljivih deležih ..., je naštela. »Da smo 'mokra kultura', dokazujejo decembrska rajanja pri vseh skupinah populacije,« je dodala, navsezadnje že družinska kosila vsebujejo kakšno zdravljico. Ugotavlja pa, da so mladi bolj kritični do alkohola, zlasti v kombinaciji z vožnjo, pri čemer ne opaža, da bi se hkrati povečevala uporaba drugih substanc.
To potrjujejo tudi izsledki pregledne raziskave Mladina 2020, ki kaže, da mladi v primerjavi z letom 2010 pijejo manj alkoholnih pijač in manj kadijo tobak, jedo bolj zdravo (manj mesa in več zelenjave) in se več ukvarjajo s športom. Približno enak delež pa je v primerjalnih letih pri odgovorih, ali so že poskusili marihuano, hašiš ali trde droge.
Terenska ekipa združenja DrogArt sodeluje tudi na različnih prireditvah in zabavah na prostem, kjer po dogovoru postavijo infotočko ter ozaveščajo mlade o zlorabi drog in alkohola in jim ponudijo materiale za manj tvegano zabavo. Ena izmed akcij so kuponiafter taxi, s katerimi so prejemniki dobili šest evrov za varen prevoz z zabave, je še navedla Simona Nahtigal.
V prazničnih dneh so bile po 17. uri na voljo tudi brezplačne vožnje z ljubljanskimi mestnimi avtobusi. Med 22. decembrom in 2. januarjem (akcija sicer traja še do 7. januarja) je bilo po oceni Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) potnikov okoli 16 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2022. V zadnjem mesecu lanskega leta se je v primerjavi z letom 2022 že sicer povečalo število opravljenih potovanj za okoli 11 odstotkov, kar je skladno z rastjo prepeljanih potnikov v preostalih mesecih tega leta. Iz omenjenih podatkov izhaja, so dodali pri LPP, da je ukrep uvedbe brezplačnega prevoza prispeval k dodatnemu povečanju števila prepeljanih potnikov za okoli pet odstotkov.
Zabave na prostem
V času omenjene akcije so bili, kot so poročali potniki, avtobusi res polni, a tudi tako rekoč vsa parkirišča po Ljubljani. Silvestrovanja na ulicah glavnega mesta se je udeležilo okoli 70.000 ljudi, na koncertu skupine Joker Out na Kongresnem trgu, denimo, se je zbralo 10.000 obiskovalcev.
Po podatkih, ki so jih zbrali v Turizmu Ljubljana, so hoteli v decembru zabeležili okoli 101.170 prenočitev ali skoraj četrtino več kot leto prej, 92 odstotkov so jih ustvarili tuji gostje. Stopnja zasedenosti razpoložljivih sob je bila v povprečju skoraj 60-odstotna, le malenkost manj kot v letu 2019. Hoteli so imeli največ gostov prav na silvestrovo – zasedenost sob je bila skoraj 95-odstotna, v turistično-informacijskem centru pa so največ obiskovalcev našteli 29. in 30. decembra.
Praznične dni spremljajo razne zabave na prostem, te pa pirotehnična sredstva. Tudi na tem področju se razmere izboljšujejo, kar lahko ugotovi že slehernik, a kljub temu zlasti prebivalci večjih mest niso prikrajšani za občutek, da so se znašli sredi bojnega polja. Podatki o tem, koliko uporabnikov tovrstnih sredstev je kršilo zakonodajo in koliko pirotehničnih izdelkov so zasegli policisti, še niso zbrani, so pa po do zdaj znanih obravnavali tri dogodke, v katerih so bili uporabniki poškodovani.
Manj zapravljivi od povprečja EU
Čeprav decembra porabimo bistveno več denarja, kot znaša mesečno povprečje, smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU vendarle preudarnejši, ugotavljajo naši statistiki. Pri prodaji neživil je bila Slovenija decembra 2022 v primerjavi z drugimi meseci pod povprečjem držav EU; pri nas je ta delež znašal nekaj manj kot 13 odstotkov, povprečje v EU je bilo slabih 20 odstotkov. Največjo razliko med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil so zaznali na Irskem – dvig je bil kar 48-odstoten. Tudi pri živilih je bila razlika med decembrsko prodajo in povprečno mesečno prodajo v celotnem letu 2022 največja na Irskem (22,6 odstotka), najmanjša pa na Hrvaškem (tri odstotke). V Sloveniji je bila 14,4-odstotna.
