Prava mera: čim manj ali nič
Kar 55 odstotkov odraslih čezmerno pije, kaže raziskava programa Cindi Slovenija. Slovenci, starejši od 15 let, so po najnovejših podatkih v enem letu zaužili po 10,62 litra čistega alkohola. Še lani, ob začetku vsakoletne akcije 40 dni brez alkohola, je ta podatek znašal 9,8 litra. Dobra novica je, da se podatki izboljšujejo pri mladih, toda spreminjanje med Slovenci zelo tolerirane kulture pitja je tek na dolge proge, je poudarila Karmen Henigsman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Postnega časa, ki se začenja z današnjim dnem, v sodobnosti ne povezujemo več toliko z odrekanjem hrani, ampak raznim pregreham, predvsem alkoholu. To je tudi zasluga akcije 40 dni brez alkohola, ki jo Slovenska karitas pripravlja 18. leto, tokrat v znamenju solidarnosti z vsemi tistimi, ki trpijo zaradi nasilja, bolezni in nesreč, povezanih z alkoholom. »Čeprav se z zasvojenostjo spopada vsaka četrta slovenska družina, še vedno premalo vemo o problemu, prepozno ukrepamo in ne preprečujemo njihovega nesmiselnega trpljenja. Eden od načinov zmanjševanja škode in posledic pitja alkohola je zavedanje, da lahko vsak izrazi svojo zaskrbljenost osebi, ki čezmerno pije, in jo spodbudi k iskanju pomoči ter da ponudi pomoč človeku, ki živi s takšno osebo,« je poudarila Mojca Kepic iz Slovenske karitas. Letošnja akcija zato poteka pod geslom Beseda zdravi.
Beseda zdravi
V okviru letopnje pobude Beseda zdravi je vsakdo povabljen, da izbere pravo potezo bodisi doma, na cesti, pri delu v službi in v družbi odgovorno brez alkohola in drugih drog. »Želimo si, da bi se znali veseliti brez alkohola tako v domačem in družinskem okolju kot tudi med prijatelji in v družabnem okolju,« so zapisali na Slovenski karitas.
Od 22. februarja do 31. marca 2023 vabijo učence od 6. do 9. razreda osnovnih šol in vse dijake srednjih šol k nagradnem literarnem natečaju, da s svojimi razmišljanji in izdelki prispevajo k uresničevanju življenjskega sloga brez alkohola.
Da so svojci, zlasti otroci, spregledane žrtve alkoholizma, je poudarila tudi Karmen Henigsman z NIJZ: »Imamo zelo dober sistem pomoči za ljudi, ki pijejo alkohol, na žalost pa je to tako stigmatizirana problematika, da to stigmo prevzamejo tudi otroci in se ponavadi vse življenje ne obrnejo po pomoč. Če se že, se zaradi depresivnosti ali anksioznosti, ne povedo pa, da so otroci alkoholika.« Koliko je takih otrok v Sloveniji, ni mogoče oceniti, saj nimamo registra zasvojenosti z alkoholom, a že to, da večina od nas pozna vsaj nekoga s to težavo, ponazarja obseg problematike, je dodala. Obstajajo pa ocene, da vsak, ki škodljivo pije ali je zasvojen z alkoholom, prizadene vsaj štiri osebe.
Trdna dejstva o mokri kulturi
Medtem ko smo pri teh spregledanih žrtvah zgolj pri ocenah, o porabi in razširjenosti alkohola govorijo dejstva. Še lani smo v tem času poročali o 43 odstotkih prebivalcev Slovenije, ki pijejo tvegano, raziskava programa Cindi iz leta 2020 pa ugotavlja, da znaša ta delež celo 55 odstotkov prebivalcev, starih od 18 do 74 let. Kot je pojasnila Karmen Henigsman, govorimo o osebah, ki so se vsaj enkrat na leto visoko tvegano opile, redno pijejo vsak teden, pijejo škodljivo ali pa je že navzoča zasvojenost.
Tudi o porabi alkohola imamo novejše podatke: prebivalec, starejši od 15 let, je leta 2021 v povprečju zaužil 10,62 litra čistega alkohola, skoraj liter več, kot je še veljalo lani. »Toda to je registrirana poraba, v Sloveniji je namreč zelo razširjena tudi neregistrirana, ki je posledica domače proizvodnje alkohola. Ta po vsej verjetnosti poveča omenjeno številko še za petino,« je opozorila predstavnica NIJZ. Prav tako je zelo poveden podatek, da imamo v Sloveniji vsak dan tri smrti, povezane izključno s pitjem alkohola. »Vse to so smrti, ki bi jih lahko preprečili,« je dodala Karmen Henigsman.
Krvni davek, ki ga plačamo na cestah, najbolje opisujejo podatki Javne agencije RS za varnost prometa. Lani je v 1590 prometnih nesrečah zaradi opitih povzročiteljev (kar je za pet odstotkov več kot v letu 2021), umrlo 17 udeležencev. Še leto prej je bila ta statistika bistveno bolj kruta, saj je umrlo kar 37 ljudi. Letos do sredine februarja se je zgodilo 127 nesreč, ki so jih zakrivili alkoholizirani povzročitelji; smrtnih žrtev do zdaj niso zahtevale. Med vsemi prometnimi nesrečami je delež tistih, ki se zgodijo pod vplivom alkohola, lani znašal 8,5 odstotka, večletno povprečje pa se giblje med devetimi in desetimi odstotki.
V času pustovanj so policisti opravljali poostren nadzor alkoholizoranosti voznikov. V minulem koncu tedna (med 17. in 19. februarjem) so policisti odredili 839 alkotestov, od katerih je bilo 139 pozitivnih in eden odklonjen. Pridržani so bili štirje udeleženci.
Nad evropskim povprečjem
Pri podatkih o tveganem opijanju radi iščemo primerjave z drugimi državami. Vzporednice je tu, kot je dejala Karmen Henigsman, težko vleči, saj se metodologije razlikujejo. Po raziskavi Ehis (European Health Interview Survey) pa smo po deležu prebivalstva, starejšega od 15 let, ki se opija vsaj enkrat na mesec, nad evropskim povprečjem. Na tej neslavni lestvici zaseda Slovenija osmo mesto; takih oseb je nad 20 odstotkov, evropsko povprečje znaša okoli 18 odstotkov. Pred Slovenijo so Danska, Romunija, Luksemburg, Nemčija, Belgija, Irska in Islandija.
Za Slovenijo je po sogovorničinih besedah značilno priložnostno opijanje. Pri katerih starostnih skupinah pa je uživanje alkohola najbolj pereče? »V vseh, definitivno pa se začne pri mladih,« je odgovorila. »Pitje alkohola je popolnoma odsvetovano pri otrocih in mladostnikih, pri nosečnicah in tudi pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost, pri starejših, saj ti pogosto jemljejo zdravila, ter seveda pri kroničnih bolnikih.« Mladi so še posebej občutljivi, saj se njihovi možgani še razvijajo, pitje alkohola pa zelo vpliva na ta proces. »Raziskave so pokazale tudi, da prej ko otrok poskusi alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi pitja. Značilnost mokre kulture namreč je, da se odnos do alkohola prenaša iz roda v rok in zgled opijanja pri posebnih priložnostih predajamo tudi naprej otrokom in mladim,« je opozorila. »Pogosto slišimo, da je najbolj varno, če otrok alkohol prvič poskusi doma, a to velikokrat pomeni tudi, da ga poskusi bolj zgodaj.«
Pri spreminjanju kulture pitja je vsekakor pomembno ozaveščanje mladih, a še bolj ključno je spreminjanje navad odraslih. »Vrstniki imajo resda vpliv na to, ali bodo otroci in mladostniki pili alkohol, toda prvi zgled dobijo doma. Če je vsakič pri kosilu ali večerji navzoč alkohol, bodo to dojeli to kot del vsakdanjega življenja,« je še dejala Karmen Henigsman. »Otroci in mladi pri starših pogosto dobijo napačno sporočilo. Po eni strani jim prepovedujejo pitje alkohola, sami pa nazdravljajo in se z alkoholom veselijo,« pa je dodala Mojca Kepic.
Podatki pri mladih vendarle kažejo na izboljšave. Mednarodna raziskava HBSC (Health Behaviour in School Aged Children – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju) je pokazala, da se je med letoma 2002 in 2018, za katera imamo zadnje podatke, zmanjšal delež mladostnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju. Manjši je tudi delež tistih, ki pijejo vsak teden, in tistih, ki so prvo alkoholno pijačo pokusili pri 13 letih ali prej. Podoben trend se kaže pri tobaku, enak ostaja pri konoplji. »Ob tem se je treba vprašati, ali se to znižuje na račun drugega tveganega vedenja,« je dodala sogovornica iz NIJZ. Prva misel je seveda odvisnost od spleta in digitalnih naprav. »Pitje alkohola je pogosto povezano z druženjem, tega pa je zaradi večje navzočnosti mladih na socialni omrežjih manj.«
Še vedno pa podatki vzbujajo veliko skrb: vsak sedmi enajstletnik je že pokusil alkoholno pijačo, vsak sedmi petnajstletnik in vsak četrti sedemnajstletnik pije te pijače vsaj enkrat na teden.
Varnega pitja ni
Da je spreminjanje kulture pitja tek na dolge proge, ki v tem tempu tudi dobiva rezultate, kaže že to, da je vse več govora o tej temi in da je v vsakem zdravstvenem domu v Sloveniji v okviru programa Skupaj za zdravje na voljo brezplačno svetovanje vsakomur, ki želi opustiti oziroma zmanjšati tvegano pitje alkohola. Vse več ljudi se tudi zaveda, da so posledice širše od zgolj zasvojenosti in ciroze jeter; pitje alkohola je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji. »Pri Slovencih je dobro, da imamo v sebi potrebo po ohranjanju zdravega načina življenja. Pregovorno smo pohodniki, pazimo, da je hrana domača oziroma iz lokalnega okolja …« je naštela Karmen Henigsman.
Pa vendar radi slišimo kakšen recept ali navodilo o pravi meri. Sogovornica je pri tem jasna: »Z vsakim popitim kozarcem alkoholne pijače tvegamo zdravstvene posledice in osebne stiske. Zato najraje rečemo, da je prava mera čim manj ali nič.« Obstajajo sicer izračuni o merah, ki naj za zdrave odrasle še ne bi bile škodljive (čeprav niso priporočljive). Moški bi po njih še lahko zaužili dve merici na dan, ženska eno; vsekakor pa naj bi bili vsaj dan ali dva v tednu popolnoma brez alkohola. Merica je v tem primeru 1 deciliter vina, 0,25 litra piva ali šilce žganja.
Akcija 40 dni brez alkohola je lahko po besedah sogovornice za tiste, ki redno pijejo alkoholne pijače, ravno dovolj, da ugotovijo, kako se lahko brez teh substanc bolje počutijo, bolje spijo, nimajo prebavnih težav, ki jih prej morda niti niso povezovali s pitjem alkohola … Kot kažejo izkušnje Slovenske karitas, se ji pridružuje čedalje več ljudi, po povratnih informacijah jih sodeluje več kot 10.000, razlogi, ki jih navajajo, so različni, od preverjanja samih sebe do solidarnosti. Lani je tako eden od sodelujočih zapisal: »Odločitve sem se malce bal in dvomil, da mi bo uspelo zdržati 40 dni. Zdaj vem, da mi bo. V dobro mene, družine, službe in okolice celo razmišljam, da bi teh 40 dni podaljšal – za nedoločen čas!«
Za Slovence, za katere je značilno priložnostno opijanje, je namreč pomemben tudi dan po tem. »Problem nastane, ko pride 41. dan,« je Karmen Henigsman opozorila na še en morebiten primer napačnega nagrajevanja.
Štirideset dni postenja
Po besedah etnologa Božidarja Jezernika izhaja 40 dni iz krščanske mitologije, po kateri duša pride pred boga 40 dni po smrti in sprejme svojo sodbo – ali bo pristala v nebesih, peklu ali vicah. »Zato imajo nekatere krščanske cerkve na ta dan tudi maše zadušnice, zlasti pravoslavne,« je navedel etnolog. Drugi vir pa bi po njegovih besedah lahko bila karantena, ki so jo uvedli Benečani. Kot pomorci so bili v stikih s številnimi narodi, zato so uvedli pravilo 40 dni, ko mornarji niso smeli zapustili ladje, ko je prispela v pristanišče. To karanteno so pozneje uporabljale še druge države, denimo Avstrijsko cesarstvo, tudi kot izgovor za omejevanje potovanj. V katoliški cerkvi, kot je dodal, seveda poznajo tudi 40-dnevni post, ki so ga ljudem priporočali kot versko zapoved, v resnici pa je šlo za to, da je to čas, ko primanjkuje hrane. In ta post so gotovo bolj spoštovali tisti, ki niso imeli hrane, kot tisti, ki so je imeli dovolj.
