Spominski vlak bi lahko postal turistična zanimivost
Nihče ni pričakoval tako dobrega odziva Radgončanov in Ljutomerčanov na povabilo, ki je starejšim oživilo spomine na mladost, otrokom pa omogočilo prvi stik s prevoznim sredstvom, ki ga mnogi poznajo samo še iz slikanic in od daleč – vlakom. Vlak, ki je sicer na progi med Gornjo Radgono in Ljutomerom že prava redkost, je bil ob sobotni spominski vožnji ob stoenaintrideseti obletnici odprtja te proge skoraj povsem poln.
Vozovnic za spominski vlak, ki so si ga zamislili v gornjeradgonski razvojni agenciji Pora, je za dopoldansko vožnjo od Gornje Radgone do Ljutomera s popoldanskim povratkom zmanjkalo že tri dni po začetku prodaje, nam je ponosno pripovedovala Mateja Fišinger iz agencije Pora, za pot iz Ljutomera v Gornjo Radgono in nazaj pa so zapolnili več kot tri četrtine od tristo štiridesetih sedežev, ki so bili na voljo. Vožnja z vlakom je bila sicer res glavni, a sploh ne edini razlog za takšno zanimanje: organizatorji so namreč na obeh končnih postajah, v Gornji Radgoni in Ljutomeru, pripravili zanimivo ponudbo kulinarike, vina in ogledov znamenitosti in zanimivosti obeh mest, da so Radgončani spoznavali Ljutomer in Ljutomerčani Gornjo Radgono.
Tako je na primer Mirko Rožman iz Stare Nove vasi z ženo dopoldne na vožnjo iz Ljutomera v Gornjo Radgono pripeljal tri svoje vnuke. »V mladosti sem se redno vozil z vlakom po tej progi iz Bučečovcev v Ljutomer ali pa Gornjo Radgono. Takrat je bil vedno poln, saj drugega javnega prevoza niti ni bilo, avtomobilov pa tudi ne veliko. Tudi zato, da se spomnim tistih časov, sem prišel na to vožnjo. Vnuke pa sem vzel s seboj, ker se še nikoli niso peljali z vlakom,« je dejal na vstopni postaji v Ljutomeru. Pozneje je v Gornji Radgoni navdušen povedal, da je bila vožnja v primerjavi z nekdanjimi klopotajočimi starimi vlaki tako prijetna, da so mu šli kar mravljinci po hrbtu. Tudi Rožmanovi se niso zadovoljili samo z vožnjo, ampak so obiskali še radgonski mestni muzej Špital in si ogledali vinske kleti Radgonskih goric. In če bodo še kakšne podobne priložnosti, je samo po prleško pribil: »Tüdi bon se pela!« Morda se bo lahko že prav kmalu ...
Morda bo vlak del turistične ponudbe
Sprva so si namreč v Pori sobotno vožnjo zamislili kot enkraten dogodek ob visoki obletnici odprtja proge med avstrijsko Radgono in Ljutomerom, a ker so po začetku prodaje vozovnic dobivali klice iz vse Slovenije in ker so jih tako hitro prodali, že razmišljajo, da bi občasni vlaki postali del povezane turistične ponudbe območja med Gornjo Radgono in Ljutomerom. »Oboji imamo lepo naravo, razvito vinogradništvo in vinarstvo, zanimive pohodniške in kolesarske poti, bogato zgodovino in na tem malem prostoru mora biti interes, da se povezujemo,« meni Fišingerjeva. Ljutomerska županja Olga Karba pa je vožnjo spominskega vlaka opisala že kar kot »nov začetek sodelovanja med prleškimi občinami na področju turizma«.
Ob jubileju še muzejska razstava
Od 130. obletnici odprtja prve proge v Pomurju je Pomurski muzej iz Murske Sobote pripravil priložnostno razstavo in izdal obširno publikacijo o tamkajšnjem razvoju železnic. Prav zdaj razstava gostuje v mestnem muzeju Špital v Gornji Radgoni in so si jo lahko ogledali tudi potniki s spominskega vlaka.
»To bi morda še morala ostati skrivnost, a s Slovenskimi železnicami se že pogovarjamo o skorajšnji ponovitvi takšne turistične vožnje med našima mestoma, in sicer na Martinovo soboto. Nič še ni gotovo, a lahko se zgodi, da si bo na ta dan prav zaradi izrednega vlaka mogoče ogledati dva krsta mošta, dopoldne v Ljutomeru in popoldne v Gornji Radgoni. Za naprej razmišljamo še o morebitni vožnji pred božičem, za prihodnje leto pa se že resno pogovarjamo o bolj rednih vožnjah turističnega vlaka, morda ob koncih tedna, vendar bo treba rešiti še nekaj tehničnih podrobnosti na sami progi,« je Mateja Fišinger na glas kovala načrte.
Železnica je prinesla razvoj
A poglejmo še dogodke iz preteklosti te železniške proge. Avstro-ogrska monarhija je leta 1846 zgradila južno železnico od Dunaja prek Šentilja, Maribora in Celja proti Kopru, kar je krajem in gospodarstvu ob progi prineslo veliko razvojno priložnost in primerjalno prednost. Radgona in Ljutomer sta ostala odmaknjena od te trase, zato so podjetniki in politiki lobirali za železniški krak, ki bi njihove kraje navezal na južno železnico. Uspelo jim je šele po skoraj štirih desetletjih in leta 1885 so najprej dobili navezovalno železnico od Šentilja do Radgone, 1890 pa še nadaljevanje tega kraka od Radgone do Ljutomera. Slednji je bil prvi železniški odsek, zgrajen na območju današnjega Pomurja, in je dal nov zagon vinogradništvu, sadjarstvu, opekarski industriji, slatinarstvu in turizmu na desnem bregu Mure.
Pozneje je težave najprej prinesel razpad monarhije po prvi svetovni vojni, saj je Mura postala meja med Avstrijo in Kraljevino SHS, zato so železniški promet čez novo mejo ovirali mejni postopki. Leta 1924 pa je Kraljevina SHS zgradila novo progo od Murske Sobote prek Ljutomera do Ormoža in tako Prekmurju in Prlekiji po tej poti omogočila železniško povezavo na glavne železniške trase. Promet po progi od Gornje Radgone do Ljutomera je zato spet tekel normalno in se nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je nemška vojska ob koncu vojne med umikom za sabo porušila železniški most čez Muro med obema Radgonama.
Toda dve desetletji po vojni je razvoj cestnega prometa že močno ogrozil železniškega in proga med Gornjo Radgono in Ljutomerom je postala nerentabilna, zato so leta 1968 ukinili potniški promet po njej. Ostali so le vse redkejši tovorni vlaki, ki zdaj po njej peljejo morda še dvakrat na teden, potniški vlaki pa le ob posebnih priložnostih, kot je kmetijski sejem v Gornji Radgoni, in po novem kot turistični ali spominski vlak. Nostalgija starejših prebivalcev teh krajev torej ni nič nenavadnega, saj je minilo že triinpetdeset let, odkar so se zadnji lahko vozili z rednim potniškim vlakom med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Nostalgija in turizem sta zdaj novo upanje, da bo proga spet bolj živahna.
