Taksi

Na taksi me vežejo spomini, podobni pravljičnosti kočij v risankah ali vesoljskih plovil v znanstvenofantastičnih filmih.

»Vzeli bomo taksi« ali »Potem je pa najbolje, da vzameš taksi« ali »Taksi bomo morali vzeti« so bili stavki, ki so pomenili v mojem okolju velik dogodek, povezan z nečim res posebnim: gledališče, poroka, izpit, pogreb, praznovanje, pomembno srečanje.

Čeprav je bil taksi za dve osebi ali več na krajše razdalje nekaj časa celo cenejši od vozovnice za mestni promet, je občutek pravljičnosti in pomembnosti trenutka pri vožnji z njim obstal. Očiščen avto, zvoki obvestil, klepet s šoferjem ali šoferko in prištevanje centov na taksimetru – vse to je obred, ki mi še danes polepša dan.

Beseda taksi je po izvoru skrajšana iz francoske besede taximètre ('taksimeter'), oznake za napravo, ki je še danes neločljivo povezana z vsakim taksijem. Glasbeni učitelj Wilhelm Friedrich Nedler je napravo za merjenje časa in izračunavanje voznih stroškov v kočijah in vozilih izumil že leta 1875 in jo po vzoru besede Metronom v nemščini poimenoval Taxanom.

S pojavom prvih taksijev kot avtomobilov na bencinski pogon (1904) so v Parizu to napravo poimenovali najprej taxamètre, nato pa taximètre. Iz tega je nastala danes po vsem svetu znana beseda taksi. (V latinščini pomeni taxa 'pristojbina', mètre pa 'meter', taksimeter je torej naprava, ki meri 'takso' za prevoz.)

S prihodom platforme za prevoze uber se bo začela verjetno tudi v Sloveniji zlagoma spreminjati vloga besede taksi. Že več kot 100.000 prebivalcev je preneslo aplikacijo tega podjetja in verjetno bomo zaradi nižjih cen bolj kot doslej uporabljali avtomobilski prevoz namesto avtobusa, kolesarjenja ali hoje.

Bomo tudi temu rekli taksi? Ali pa bo to kar uber? Morda pa bomo obudili besede, kot so fijakar, pregar ali izvošček?

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Kozma Ahačič.