Kres

Kres je velik ogenj na prostem, navadno pred praznikom. Prvomajsko kresovanje je razširjeno po Evropi in je starejše od praznika dela. Tradicija sega verjetno še v poganske čase, nekoč je začetek maja pomenil začetek poletja. Kresovi so se prižigali tudi ob drugih praznikih, predvsem za god Janeza Krstnika (ivanje, šentjanževo ali kres).

Verski praznik se prekriva s praznovanjem poletnega sončnega obrata, ki vključno s tradicijo kresovanja prav tako izvira iz poganskih časov. Drugod po Evropi je kresovanje še danes najznačilnejše prav za predvečer 24. junija, pri nas pa je bilo zaradi ukinitve praznovanja verskega praznika po drugi svetovni vojni množično kresovanje prestavljeno na prvi maj in je tako sovpadlo s praznikom dela.Beseda krés s svojo besedno družino še kaže ozko povezanost z junijskim praznikom, ob ognju se torej lahko nanaša tudi na sam praznik, lahko pa pomeni tudi poletni sončni obrat, po Pleteršnikovem slovarju pa tudi sončni obrat nasploh, tako imamo ob poletnem lahko tudi zímski krés.

Na junijski praznik se nanašajo tudi zveze krésni dán, krésna nóč in krésni večér, ki pa jih danes lahko najdemo v rabi tudi za prvi maj. Krésni mésec ali kresník je tudi poimenovanje za mesec junij, ista beseda pa po ljudskem verovanju označuje tudi bajeslovno bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu. Zaradi stare povezanosti med ognjem in nebesnim pojavom je možno pomensko prehajanje v obe smeri, zato razvoj in prvotni pomen besede še nista dokončno pojasnjena.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: Miha Sušnik.