V botaničnem vrtu rastejo potomci drevesa, ki je preživelo atomsko bombo

Ob današnji 80. obletnici eksplozije atomske bombe v Hirošimi v ljubljanskem botaničnem vrtu ponosno spremljajo rast ginkov, ki so jih vzgojili iz semen drevesa, ki je kot najbližje eksploziji preživelo. Drevesa nameravajo še letos posaditi pri fakultetah ob Večni poti v Ljubljani in v kampusu Livade v Izoli.

Sadike dreves, za katere skrbijo v Botaničnem vrtu, so torej potomci enega izmed redkih dreves, ki je ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi preživelo, in sicer v radiju enega kilometra od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo in bilo hkrati najbližje mestu eksplozije, je navedel vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. Semena so iz Japonske dobili med drugim na pobudo aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, Šin Iči Uja z Univerze v Hirošimi.

Okrogla obletnica bombardiranja Hirošime mineva v senci jedrskih groženj

Semena so posejali leta 2013, od takrat pa so jih vzgojili v primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob novih fakultetah na Večni poti zraven nasada japonskih češenj. Večja drevesa pa so predvidena za zasaditev v kampusu Livade v Izoli. Vzgojili so devet dreves dvokrpega ginka in 18 dreves japonskega koprivovca, katerih posaditev predvidevajo za letos, je sporočil Jože Bavcon.

Ta drevesa so normalno razvita, v tem pa je tudi njihova vitalnost, da kljub vsemu ohranjajo enako moč in rast kot prvotne vrste, je poudaril. Ginko je poznan tudi po tem, da je preživel vse mogoče izredne katastrofe, kot do izumrtje dinozavrov in številne ledene dobe, in je še vedno ena izmed najvitalnejših vrst, ki zaradi odpornega genotipa raste v vsakih, še tako slabih razmerah.

Bavcon je dodal, da drevesa Hirošime, tako kot tudi japonske češnje, prinašajo sporočilo miru. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo po atomskem udaru, je postala simbolika miru, ki se ohranja še danes, za kar se zavzemajo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu.