V ljubljanski živalski vrt prispel kosmati azijski lepotec

V ljubljanskem živalskem vrtu so se razveselili novega prebivalca. Konec aprila je k njim prispel azijski lev, ena najbolj ogroženih podvrst leva na svetu. Veličastna žival je v Slovenijo prišla v sklopu mednarodnega programa ohranjanja vrst Evropskega združenje živalskih vrtov in akvarijev – EAZA in bo, kot so pri ZOO Ljubljana zapisali v sporočilu za javnost, pomemben ambasador za ozaveščanje o izumiranju velikih zveri. »Njegov prihod pomeni novo poglavje v našem prizadevanju za ohranjanje biotske raznovrstnosti in neprecenljivo priložnost za obiskovalce, da spet od blizu spoznajo indijskega kralja živali, ki je v naravi skoraj izginil,« so še zapisali.

Devetletni samec z imenom Raman je bil rojen 25. januarja leta 2016 v belgijskem živalskem vrtu Planckendael. »Njegovo ime navdaja z optimizmom, kajti v hindujščini in sanskrtu raman pomeni prijeten ali ljubek, tudi posvečen ali proslavljen, prav tako je  ime povezano z bogom Rama, eno od pomembnih božanstev v hinduizmu. Pri dveh letih so Ramana iz Belgije preselili v živalski vrt v francoskem mestu Maubeuge, kjer je pred kratkim izgubil starejšo sostanovalko, podobno kot naša 16-letna levinja Živana,« so sporočili iz ZOO Ljubljana.

Raman dobro pozna osnove veterinarskega treninga, kar bo oskrbnikom zelo olajšalo delo z njim. »Okoli 16. ure je prevoznik pripeljal težko pričakovanega prebivalca v ZOO Ljubljana, kjer so ga čakali njegovi novi in zelo predani oskrbniki. Transportni zaboj z novim članom, ki je tehtal kar 173 kilogramov, so s skupnimi močmi prenesli v notranje prostore. Raman, še malo utrujen od vožnje, se ni takoj odločil zapustiti transportnega zaboja, a je z nekaj triki naših izkušenih oskrbnikov le stopil v svoj novi dom. Šele takrat smo se lahko v polnosti nagledali naše nove, lepe in mogočne živali,« so v ZOO Ljubljana navdušeni nad novim prebivalcem.

Lev ima bojda izrazito prijazen in mladosten izraz in krasne zobe. Obiskovalci bodo zagotovo opazili tudi njegovo izrazitejšo poraščenost po trebuhu, kar je eden glavnih opaznejših razlikovalnih znakov med azijskimi in afriškimi levi. »Občudovali pa ga nismo samo mi – zelo radovedno  ga je s hribčka v sosednji ogradi opazovala tudi njegova bodoča sostanovalka Živana,« so dodali.

Raman bo  potreboval nekaj časa, da se privadi na novo okolje in družbo, zato bo v naslednjih dneh obiskovalcem najprej na ogled v notranjem razgledišču, proti koncu meseca pa tudi že v zunanjem.

Močno ogroženi azijski levi

Azijski lev (Panthera leo persica) je ena najbolj ogroženih podvrst leva na svetu. Nekoč so naseljevali obsežna, na tisoče kilometrov velika območja od jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda do vzhodne Indije. Danes v naravi v eni sami izolirani populaciji živi le še od 600 do 700 osebkov v narodnem parku Gir, v zvezni državi Gudžarat v zahodni Indiji.

To skrčeno območje je zdaj njihov edini naravni življenjski prostor. Tako je podvrsta zaradi pomanjkanja genetske raznolikosti zelo ranljiva za grožnje, kot so bolezni, naravne nesreče in potencialni konflikti z ljudmi. Zaradi omejenega prostora se levi namreč ne morejo ne umakniti pred nevarnostmi ne širiti v nova območja, kar ogroža njihovo preživetje in dolgoročno rast populacije. Kljub temu pa so prizadevanja za njihovo ohranitev za zdaj uspešna – indijske oblasti izvajajo strogo zaščito območja, programe za preprečevanje konfliktov med levi in lokalnim prebivalstvom ter iščejo dodatne primerne lokacije za njihovo naselitev.

Azijski lev je simbol uspešnega, a še vedno zelo »krhkega« naravovarstvenega prizadevanja. Kljub trudu za ohranitev vrsto pestijo težave, ki jih prinaša majhen genski bazen te podvrste. Azijski levi, ki živijo tako v naravi kot v živalskih vrtovih, izvirajo iz zelo majhnega števila prednikov, kar povečuje tveganje za parjenje v sorodstvu in občasno vodi do zdravstvenih težav, povezanih z nizko genetsko raznolikostjo.

Vloga živalskih vrtov pri ohranjanju azijskega leva

Leta 1994 je Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) zagnala evropski vzrejni ex situ program ogroženih vrst (EEP) in kasneje uvedla še rodovno knjigo. Do leta 2005 je bilo v evropskem vzrejnem programu 80 azijskih levov, danes jih je že več kot 100. Gre za edine azijske leve, ki živijo zunaj Indije in so pomembna rezervna populacija v primeru izgube še zadnje močno ogrožene divje populacije v Indiji.

Nekateri večji živalski vrtovi v sodelovanju s partnerji v Indiji gradijo trajno infrastrukturo za zaščito azijskih levov, plačujejo predane in usposobljene gozdne čuvaje, podpirajo sistem spremljanja živali, da bi pridobili znanstvene podatke o tem, kaj se dogaja na zaščitenem območju, kar bi pomagalo pri pravočasnem prepoznavanju groženj za divjo populacijo azijskih levov. Pri tem je ključno tudi izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu ohranjanja levov.

Azijski levi v živalskih vrtovih, vključno z ljubljanskim, ki jih vzreja od leta 2019, so pomemben del vzrejnega programa z namenom okrepitve in rešitve močno ogrožene divje populacijo v gozdu Gir, ki se je nekoč strnjeno razširjala vse do severne Afrike, so še dodali v ZOO Ljubljana.