V ljubljanskem živalskem vrtu nov lepotec, a ne gre pričakovati mladičev

Dobro leto dni po tem, ko so v ljubljanskem živalskem vrtu zaradi ohromelosti in obnemoglosti morali evtanazirati 15-letnega azijskega leva Maximusa, zaradi tumorja v trebušni votlini pa januarja letos še dobrih 16 let staro levinjo Čajo, je svoj novi dom v ZOO Ljubljana našel devetletni samec Raman. Skotil se je leta 2016 v belgijskem živalskem vrtu Planckendael, v Slovenijo pa je 24. aprila prišel iz Francije.

Po zadnjih poginih je ostala le 16-letna azijska levinja Živana, ki so jo pripeljali po Maksovi smrti, po obdobju žalovanja sta se zelo povezali. V Ljubljano je prispela iz ZOO Jászberény na Madžarskem, kamor je bila predlanskim pripeljana s sestro, skotila pa se je v züriškem živalskem vrtu. 

»Raman bo z Živano združen verjetno prihodnji teden. Najprej se spoznavata prek vonjav, potem fizično prek ograje, sledila bo združitev v isti ogradi, a ker sta oba na koncu svojega reproduktivnega obdobja, ne pričakujemo, da bosta imela mladiče,« so za Delo povedali v ZOO Ljubljana. 

Devetletni samec Raman je bil skoten 25. januarja 2016 v belgijskem živalskem vrtu Planckendael. FOTO: ZOO Ljubljana 

Levi v divjini redko živijo več kot 15 let, samci še manj, v ujetništvu pa je njihova pričakovana življenjska doba okoli 20 let. Samci so spolno zreli med četrtim in petim letom. Samico lahko oplodijo do približno 15. leta, čeprav te dočakajo spolno zrelost okoli tretjega leta in so najbolj plodne med četrtim in desetim letom. Po 12. letu so brejosti redkejše in pogosto z večjim tveganjem za mladiče, so pojasnili.

Med opazkami, ki so jih ob Ramanovem aprilskem prihodu strnili zaposleni, so njegova lepota, izrazito prijazen in mladosten videz in popolnost njegovih zob, njegova izrazitejša poraščenost po trebuhu pa je eden od opaznejših razlikovalnih znakov med azijskimi in afriškimi levi. 

Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato imajo vidnejše uhlje na vrhu glave. Griva s starostjo postaja bolj košata in temnejša, prav tako barva nosu. Samec in samica imata kožno gubo na trebuhu, kar se redko pojavlja pri afriških levih, so razlike navedene na spletni strani ZOO Ljubljana.

Azijski bolj ogroženi kot afriški

Pred Živano in Ramanom, Čajo in Maximusom, ki so ju konec januarja 2019 kot prvi par azijskih levov pripeljali iz Poljske, so v ljubljanskem živalskem vrtu živeli afriški levi. Ramana so pridobili v okviru mednarodnega programa ohranjanja vrst Evropskega združenja živalskih vrtov in akvarijev – Eaza. 

Že dan po izgubi Čaje so navezali stike s koordinatorjem programa za azijske leve, da bi se dogovorili o nadaljnjih možnostih. Do prihoda Ramana je minilo tri mesece. »V tem času je koordinator priporočil novo žival, z živalskim vrtom, od koder prihaja, smo izmenjali informacije za nadaljevanje oskrbe ter vso dokumentacijo, ki je zahtevana pred prihodom in ob premiku – vsa dovoljenja in veterinarske izvide,« je pojasnila kuratorka ZOO Ljubljana Špela Štrus. 

Skladno s starostjo, zdravstvenim stanjem, socialno strukturo, obnašanjem, ki jih spremljajo pri živalih, načrtujejo spremembe v skupinah in pridobivanje novih živali. Ti postopki po besedah sogovornice včasih potekajo hitro, včasih pa zahtevajo več časa. Tako kot prihode načrtujejo tudi odhode predvsem mladičev njihovih matičnih skupin. 

Samci azijskih levov imajo v primerjavi z afriškimi daljši čop dlak na konici repa ter manjšo in krajšo grivo, zato imajo vidnejše uhlje na vrhu glave. FOTO: Jože Suhadolnik

Za mnoge vnaprej vedo, da bodo odšle, ko bodo dovolj stare, in jim v tem času najdejo ustrezen dom. Letos sta v drug živalski vrt odpotovala mačji panda in črna štorklja. V bližnji prihodnosti bodo med drugim lanski mladiči severnih jelenov, alpak in predlanski mladiči kengurujev, je naštela Špela Štrus.

Čeprav so azijski levi nekoč naseljevali obsežna območja od jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda do vzhodne Indije, so danes ena od najbolj ogroženih podvrst levov na svetu, še bolj ogroženi kot afriški, zato evropsko združenje daje poseben poudarek njihovi vzreji. 

Ogroženi so zaradi zelo majhne naravne populacije, samo še okoli 600 do 700 osebkov živi v narodnem parku Gir v zvezni državi Gudžarat v zahodni Indiji. Populacijo pesti pomanjkanje genetske raznolikosti, zaradi česar so izjemno dovzetni za bolezni, zaradi pomanjkanja zavarovanih območij pa tudi za naravne nesreče in potencialne konflikte z ljudmi. Zaradi omejenega prostora se ne morejo ne umakniti pred nevarnostmi ne širiti na nova območja, kar ogroža njihovo preživetje in dolgoročno rast populacije.

Rezervna populacija

Sredi devetdesetih let je bil v okviru združenja Eaza uveden Evropski vzrejni ex situ program ogroženih vrst, pozneje še rodovna knjiga. Do leta 2005 je bilo v programu 80 azijskih levov, danes jih je več kot sto. Ti edini azijski levi zunaj Indije, ki jih vzrejajo v živalskih vrtovih, od leta 2019 vključno z ljubljanskim, so pomembna rezervna populacija v primeru izgube še zadnje zelo ogrožene divje populacije.