Višja, najvišja je Pečovniška duglazija

Drevo iz gozda, ki je v lasti mesta Celje že 570 let, je s 67,02 metra šesto najvišje drevo v Evropi.
Fotografija: Meritev z merskim trakom in plezanjem na drevo je najzanesljivejša za višino dreves. FOTO: Robert Hostnik
Odpri galerijo
Meritev z merskim trakom in plezanjem na drevo je najzanesljivejša za višino dreves. FOTO: Robert Hostnik

Duglazija v Mestnem gozdu, ki jo lahko vidite na poti iz Pečovnika na Celjsko kočo, je s 67,02 metra novo najvišje izmerjeno drevo pri nas. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je s to višino tudi šesto najvišje drevo v Evropi. Avtohtono najvišje slovensko drevo pa ostaja Sgermanova smreka na Koroškem, ki je od Pečovniške duglazije nižja za dobre štiri metre.

Merilci najvišjega drevesa (z leve): Robert Hostnik, Rado Nadvešnik in Robert Hedl. FOTO: Andraž Purg
Merilci najvišjega drevesa (z leve): Robert Hostnik, Rado Nadvešnik in Robert Hedl. FOTO: Andraž Purg


Območje, kjer raste Pečovniška duglazija, je očitno ugodno za duglazije. Skupina gozdarskih strokovnjakov pod vodstvom Roberta Hostnika iz celjske enote ZGS je evidentirala 210 velikih dreves duglazije, od katerih so 101 drevesu natančno izmerili višino. Ugotovili so, da jih kar 46 odstotkov presega višino 50 metrov, 10 odstotkov pa celo višino 55 metrov. »Povprečna višina v slovenskih gozdovih je okoli 35 metrov, 40 metrov redko presežejo,« je povedal Hostnik. Ta resnično visoka drevesa bodo predstavili z novo tematsko potjo po mestnem gozdu. Pot velikank bodo odprli predvidoma v prihodnjih dveh mesecih.

Natančne meritve so zahtevne, je pojasnil. »Terenske meritve izvajajo s sodobnimi instrumenti in laserskimi posnetki. Vseeno gre pri meritvah s tal vedno za približke. Za natančno določitev višine je treba na drevo splezati in ga izmeriti z merskim trakom. Če bi upoštevali le te natančne meritve, bi bila Pečovniška duglazija celo drugo najvišje drevo v Evropi, saj štiri med prvimi šestimi niso bile izmerjene tako.« Najvišje drevo v Evropi je 72,9 metra visok evkaliptus na Portugalskem, kar štiri drevesa med prvimi šestimi pa so duglazije.

Duglazija raste zelo hitro, daje odličen les, je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. FOTO: Andraž Purg
Duglazija raste zelo hitro, daje odličen les, je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. FOTO: Andraž Purg


Skrb za gozd


Duglazija, njena domovina je Severna Amerika, raste zelo hitro, daje odličen les, je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. Naš lubadar ji, denimo, ne pride do živega. Robert Brus z Biotehniške fakultete v Ljubljani je dejal, da letos končujejo projekt, v okviru katerega proučujejo primernost duglazij za obnovo gozdov.

Nasad duglazij v Pečovniku, sadili so jih med letoma 1883 in 1887, je bil prvi takšen pri nas. Hostnik je poudaril, da to ni naključje. »Mestni gozd v Pečovniku je v lasti Celja že 570 let, ko so ga dali v uporabo Celjski grofi. S temi gozdovi se je ves čas delalo strokovno.« Mestna občina ima trenutno v lasti okoli 350 hektarov gozdov, ki jih upravlja celjska enota zavoda za gozdove. Hostnik je dodal, da celjska občina edina od leta 1997 načrtno odkupuje gozdove od zasebnih lastnikov. »To počne zaradi socialne funkcije gozda. Velik napredek na tem področju je naredila tudi ljubljanska mestna občina, ki je ta teden sprejela dokument, da bodo začeli odkupovati gozdove.«

Drevo je z vrha izmeril plezalec in ­arborist Rado Nadvešnik. FOTO: Andraž Purg
Drevo je z vrha izmeril plezalec in ­arborist Rado Nadvešnik. FOTO: Andraž Purg


Pri nas je sicer kar precej visokih dreves, je povedal Brus. »Tu so dobri rastiščni pogoji, torej bogata tla in ravno prav namočena. Seznama najvišjih dreves pa ni, ker so natančne meritve tako zahtevne in je višina večinoma približno ocenjena. Je pa denimo znana jelka v Kočevskem rogu, ki meri v višino več kot 55 metrov, na Pohorju nad Podvelko so prav tako visoke duglazije. Slovenija je v evropskem merilu znana tudi po visokih bukvah, bukev nad reko Krko pri Dvoru meri 46 metrov, podobno visoka je tudi v Halozah.«

Preberite še:

Komentarji: