Vladi predlagam, da se najprej seznani z vsemi dejstvi, ki so pomembna za vodenje stanovanjske politike, in da se dodatno seznani z »novo denarno politiko«, ki jo vodi ECB od junija 2014, ko je uvedla negativno obrestno mero, in od marca 2015, ko je začela odkupovati državne in podjetniške obveznice.
![Dr. France Arhar Združenje bank Slovenije 10.12.2015 Ljubljana Slovenija [Dr. France Arhar,Združenje bank Slovenije,Ljubljana,Slovenija] Foto Jože Suhadolnik](https://www.delo.si/media/images/20200719/574842.width-660.format-webp.webp?rev=0)
Galerija
Dr. France Arhar Združenje bank Slovenije 10.12.2015 Ljubljana Slovenija [Dr. France Arhar,Združenje bank Slovenije,Ljubljana,Slovenija] Foto Jože Suhadolnik
Če je previdnost Banke Slovenije (BS) povezana z izkušnjami iz pretekle finančne krize, z očitki, da bi morala vnaprej vedeti, kaj se bo dogajalo, ter z napovedmi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Evropske unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Banke Slovenije same glede prihodnje gospodarske rasti, bi morali konkretneje navesti, v čem Banka Slovenija vidi največje tveganje.
Poglejmo argumente.
Konec leta 2008, ko se je začela finančna kriza, je bilančna vsota bančnega sistema v Sloveniji dosegla skoraj 50 milijard evrov, leta 2009 je dosegla vrh z 52 milijardami. Pri tem obsegu poslovanja je lastniški kapital znašal dobre štiri milijarde, višek likvidnosti, ki so jo imele banke na računu pri Banki Slovenije, pa 1,25 milijarde evrov. Do ...