Z izobraževanjem do družbe, ki bo kos izzivom prihodnosti
Ob današnjem mednarodnem dnevu izobraževanja (24. januar) se posvečamo ključni vlogi izobraževanja in usposabljanja pri krepitvi evropskega gospodarstva in družbe. Izobraževanje usposablja ljudi, zlasti mlade, ter jim omogoča aktivno in ozaveščeno participacijo v družbi. Z drugimi besedami, naložbe v izobraževanje so naložbe v našo prihodnost.
Evropski izobraževalni prostor pomeni sodelovanje na vseh ravneh, to je evropski, nacionalni in regionalni, za kakovostnejše in pravičnejše izobraževanje. Njegov cilj je razvijati spretnosti, motivirati izobraževalce in okrepiti evropsko visokošolsko izobraževanje, hkrati pa naj bi podprl tudi naš prehod v zeleno in digitalno prihodnost.
Eden najpomembnejših stebrov evropskega izobraževalnega prostora je program Erasmus+. Od vzpostavitve leta 1987 je 14 milijonom udeležencev in udeleženk omogočil sodelovanje v izobraževalnih izmenjavah. Zgolj leta 2022 smo s proračunom v višini štiri milijarde evrov podprli skoraj 26.000 projektov. Usposobili smo 73.000 organizacij ter 1,2 milijona učečim se in izobraževalcem omogočili priložnosti za učenje v tujini.
Podatki za Slovenijo niso nič manj impresivni: s sredstvi v višini 35.154.367 evrov smo financirali 367 projektov, v katerih je sodelovalo 1039 organizacij ter 12.986 posameznic in posameznikov.
Vzpostavljajo se še drugi ključni gradniki evropskega izobraževalnega prostora, na primer učiteljske akademije Erasmus+ ter priporočila o digitalnem izobraževanju in spretnostih, ki so jih pred kratkim sprejele države članice EU. Te pobude nacionalne vlade podpirajo pri ponujanju visokokakovostnega, vključujočega in dostopnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja.
Naš cilj je, da bi vsakdo imel priložnost uresničiti svoj potencial, ne glede na osebni položaj ali socialnoekonomsko ozadje. Pobuda Poti do uspeha v šoli države EU spodbuja, naj sprejmejo celovite strategije za vključujoča in spodbudna učna okolja, s poudarkom na uspehu in blaginji učencev v šolah.
Še en ključni vidik je čezmejna učna mobilnost, ki izboljšuje znanje, spretnosti in kompetence ter povečuje zaposljivost in državljansko udejstvovanje. Predlog Evropa in mobilnost, ki ga je evropska komisija predložila novembra, naj bi spodbudil učno mobilnost, pri čemer je poseben poudarek na pomoči tistim, ki so jim priložnosti za učno mobilnost manj dostopne.
V prihodnje nameravamo začeti novo ključno pobudo: skupno evropsko diplomo. Skupna evropska diploma bo odpravila preostale ovire za mobilnost ter države članice usmerjala pri vzpostavljanju pogojev za uspeh univerz ter študentk in študentov. Zadnjim bo omogočila, da sodelujejo v skupnih izobraževalnih programih po vsej EU ter pridobijo diplomo, ki dokazuje mednarodne izkušnje, akademsko odličnost, znanje jezikov in kulturno prilagodljivost, zaradi česar bodo zanimivi za delodajalce po vsem svetu.
Evropski izobraževalni prostor se je izkazal za neprecenljivega za javne uprave in deležnike na področju izobraževanja v Evropi. Olajšal je skupni odziv na izzive, kot sta pandemija covida-19 ter podpora Ukrajincem in Ukrajinkam, ki bežijo pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Poleg tega je ob evropskih volitvah junija letos ter ruski vojni agresiji, ki nas opozarja, da vrednote, ki jih v EU cenimo, niso samoumevne, vloga izobraževanja pri spodbujanju odgovornosti in aktivne participacije državljank in državljanov še pomembnejša.
Leta 2025 bomo potegnili črto pod našimi dosežki ter preostalimi izzivi za evropski izobraževalni prostor in določili naslednjo fazo našega sodelovanja do leta 2030. Naša skupna zavezanost oblikovanju še močnejšega evropskega izobraževalnega prostora, v katerem ima vsakdo dostop do kakovostnega, vključujočega in vseživljenjskega izobraževanja ter usposabljanja, ostaja neomajna.
***
Iliana Ivanova, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
